Tule je nekako izvleček moje razprave na koalicijskem usklajevanju glede Nacionalnega razvojnega programa in Programa stabilnosti, ki nam ju je vlada predstavila ta ponedeljek na Brdu.

Vsak ukrep, ki ga bomo sprejeli, moramo gledati v luči novih delovnih mest. Novih! ker, če vzpostavimo okolje, ki bo zanimivo za nova vlaganja, domača ali tuja, bo prijazno tudi za obstoječa. Davek na sladke pijače -> koliko novih delovnih mest, pa ne na DURSU. Davek na srečke -> koliko novih delovnih mest. Višji DDV -> koliko novih delovnih mest. Nižji DDV -> koliko novih delovnih mest.

V Sloveniji imamo precej podjetij na samem robu. To gospodarski minister ve še bolje od mene, saj jih že kar nekaj povsem konkretno omenja, da brez državne intervencije ne bodo preživela. Ampak dejstvo je, da je takšnih še veliko več, ki že dolgo dihajo na škrge, in na pomoč države niti ne pomislijo, ker pač nimajo niti ustreznih vez, niso dovolj velika, da bi naredila zgodbo ipd….

Dejmo jih ne poriniti čez rob v prepad. Novi davki jih bodo.

Imel sem pripravljenih še kar nekaj misli, ampak to je bistvo. Že pri debati o Cimosu, sem poudaril, da za izhod iz krize potrebujemo preživele izvoznike. In ravno tako za preživetje države potrebujemo preživela podjetja. Trenutno izgleda, da politika lažje “podpre” izgubo delovnih mest zaradi višjih davkov (par deset tisoč, pravijo Finance), kot precej manj izgube delovnih mest v javnem sektorju ali vsaj (resno) znižanje plač v javnem sektorju. Izguba delovnih mest v gospodarstvu, razen velikih stečajev, namreč poteka tiho in v daljšem časovnem obdobju. Večinoma brez medijev. In brez Štruklja.

Delovna mesta, ki ustvarjajo dodatno vrednost so ključna! Le s tem lahko ustvarimo dovolj za dosežen standard življenja. Brez tega moramo pristati na nižji standard. Politiki lahko k temu pomagamo edino na način, da vspostavljamo čim bolj stimulativno okolje za nova delovna mesta v gospodarstvu.