NRP in stabilizacijski program
Tule je nekako izvleček moje razprave na koalicijskem usklajevanju glede Nacionalnega razvojnega programa in Programa stabilnosti, ki nam ju je vlada predstavila ta ponedeljek na Brdu.
Vsak ukrep, ki ga bomo sprejeli, moramo gledati v luči novih delovnih mest. Novih! ker, če vzpostavimo okolje, ki bo zanimivo za nova vlaganja, domača ali tuja, bo prijazno tudi za obstoječa. Davek na sladke pijače -> koliko novih delovnih mest, pa ne na DURSU. Davek na srečke -> koliko novih delovnih mest. Višji DDV -> koliko novih delovnih mest. Nižji DDV -> koliko novih delovnih mest.
V Sloveniji imamo precej podjetij na samem robu. To gospodarski minister ve še bolje od mene, saj jih že kar nekaj povsem konkretno omenja, da brez državne intervencije ne bodo preživela. Ampak dejstvo je, da je takšnih še veliko več, ki že dolgo dihajo na škrge, in na pomoč države niti ne pomislijo, ker pač nimajo niti ustreznih vez, niso dovolj velika, da bi naredila zgodbo ipd….
Dejmo jih ne poriniti čez rob v prepad. Novi davki jih bodo.
Imel sem pripravljenih še kar nekaj misli, ampak to je bistvo. Že pri debati o Cimosu, sem poudaril, da za izhod iz krize potrebujemo preživele izvoznike. In ravno tako za preživetje države potrebujemo preživela podjetja. Trenutno izgleda, da politika lažje “podpre” izgubo delovnih mest zaradi višjih davkov (par deset tisoč, pravijo Finance), kot precej manj izgube delovnih mest v javnem sektorju ali vsaj (resno) znižanje plač v javnem sektorju. Izguba delovnih mest v gospodarstvu, razen velikih stečajev, namreč poteka tiho in v daljšem časovnem obdobju. Večinoma brez medijev. In brez Štruklja.
Delovna mesta, ki ustvarjajo dodatno vrednost so ključna! Le s tem lahko ustvarimo dovolj za dosežen standard življenja. Brez tega moramo pristati na nižji standard. Politiki lahko k temu pomagamo edino na način, da vspostavljamo čim bolj stimulativno okolje za nova delovna mesta v gospodarstvu.
Dejstvo je, da je bil slovenski standard vsaj zadnjih 15 let višji, kot bi si ga lahko privoščili glede na stanje naših financ. Glede na stanje naših dolgov je torej jasno, da bo moral biti v prihodnosti nižji od tistega, ki bi si ga lahko privoščili glede na BDP, saj bo treba dolgove vrniti. Lahko sicer tudi ohranimo višino dolga, toda zavedati se moramo, da plačujemo 800 milijonov samo za obresti. To je za Slovenijo in njen proračun ogromno denarja. Problem je, da se tega povprečen Slovenec niti ne zaveda, ne zavedajo se tega niti naši novinarski eksperti, ki vlado sprašujejo, kam bo dala denar od obveznic. Vprašanje je, ali se tega zavedajo vsi politiki, zagotovo ne vstajniki.
Standard Slovencev torej mora pasti, ni druge rešitve. Vprašanje pa je, kako. Vsekakor se s stisnjenimi zobmi z nekaterimi davki strinjam, toda če ne bomo v še večji meri zmanjšali javno porabo, potem je to zagotovo bližnjica v bankrot. Nujni so posegi v javno upravo.
Pri tem seveda ne mislim na nikakršen linearni rez, ki je prav tako slab.
Vlada bi morala zmanjšati porabo za javno upravo. Pa ne plače, temveč racionalizacija kot v gospodarstvu. Imamo nešteto raznih uradov, ki bi jih lahko mirno pogrešali. Seveda, če je denarja dovolj, si lahko omislimo razne službe za lepši videz (sam jim sicer ves čas nasprotujem). Standarde v šolstvu bo potrebno znižati. Res je, nastalo bo precej brezposelnih.
Pot v normalno družbo bo dolga, daljša kot je bila pot navzdol. Nekoč sem prebral, da so se Američani denacifikacije lotili tako, da so Nemcem na novo napisali učbenike, ki so govorili o zgodovini. Opazni premiki so se zgodili v 20 letih.
Problem je, da naši politiki mislijo oz. govorijo o 2 letih, ljudstvo pa o 6 mesecih. Na tiho pa vsi vedo, da nismo storili še nič, razen tega, da govorimo o težavah.
Saj veš, kriza je priložnost, če je to kriza, naj kar traja in podobne neumnosti. Nismo v krizi, znašli smo se v nekih novih razmerah, ki nam govorijo, da tako ne gre naprej. Pa pretežni del Slovencev tega ne verjame.
Če bi res šlo za krizo, ni potrebno storiti nič. Vsaka kriza mine. Na to je prisegal tudi Križanič.. Pa dvojna kriza. Bau, bau.
Kako je rekel Ferfila? V Aziji se ne pogovarjajo o rezanju socialnih pravic, tam teh pravic sploh ni.
Štrukelj pa pravi, da ne bomo pristali na nižje standarde, da ne želimo take države. Kdo ima prav?
Kaj meniš, bo ta vlada ohranjala “zver” pri življenju, ali pač ne?
http://www.azd.si/urban-vehovar-povest-o-rojstvu-posasti/
Še par reform javne uprave, pa bodo imeli vsi enako plačo – od dohtarja pa do čistilke…
Janč : vlada predlaga privatizacijo 15 podjetij. Če bosta dve realizirani bo ok. Če bodo tri, bo veselica. Vse kar bo več, bom navdušen. Toliko o ohranjanju “zveri” pri življenju.
Uravnilovka. Ja. Načeloma ok, kot krizni ukrep. Se pa je potrebno zavedati, da bo korak nazaj precej težji. Se pravi potrebno je takoj sedaj začeti delati na pravih spremembah.
Mogoče bi lahko v parlamentu načeli tudi kakšno razpravo o neživljenjskosti pravilnikov o varstu pri delu za mala podjetja.
Kar nekaj jih poznam, ki so pred kratkim dobili obisk inšpekcije, ki preverja dokumentacijo podjetja. Nazadnje so pri kolegici pred 3 dnevi ravno imeli pregled in se je inšpektor vtaknil v razne zadeve, ki so po moje višek neumnosti, da se kaj takega zahteva od firme, ki se ukvarja z web designom in ima *najete* poslovne prostore.
Primer:
– zdravniški pregledi z zdravniško oceno tveganja po zaposlenih, HALO smo socialna inštitucija ali podjetje na trgu? Saj nisem mamica in atek zaposlenih! Tudi sam osebno nimam popolnoma nobenega interesa, da bom hodil na pregled “zdravniku s koncesijo”, ker sem zadovoljen s svojim zdravnikom.
– sistematizacija delovnih mest, ki je v sklopu ocene tveganja, – sistematizacije je po moje čisto interna zadeva vsake firme, kaj to sploh briga inšpektorja?
– meritve (glede na dejavnost) svetloba, zvok, prezračevanje, visokonapetnostno omrežje…. – spet HALO kdo pa je dal najemodajalcu uporabno dovoljenje? Po drugi strani pa, ko so preko ceste gradili in lomastili s pnevmatskimi kladivi, da se je tresla cela stavba naših pritožb nihče ni upošteval.
– varstvo pri delu, – OK tu vsi vemo, da je doma v kuhinji ali kopalnici bolj nevarno, kot pri nas v pisarni
– kadrovska evidenca o zaposlenih, – spet popolnoma interna zadeva, davki in prispevki so plačani, ostalo pa vas ne briga.
– požarna varnost…. – 112 znamo vsi poklicat, aparat pa je tudi pri roki
– promocija zdravja (v službi in izven službe, bi morali vsaj 2x na teden imeti rekreacijo….) – mislim, tak predpis pa je že višek, enostavno brez komentarja. Pa verjetno bi morali zaračunat še boniteto zaposlenim. A ti ljudje mislijo, da imajo vsi zaposleni iste interese ali kaj??? Še za piknik se težko uskladimo ali bomo igrali nogomet ali odbojko, predpišejo pa rekreacijo 2x na teden???
– čistila, posebej našteta, ker gre za nevarne snovi, – OK, ja a zdaj se moramo mi ukvarjat s tem??? Itak imamo čistilni servis.
– prva pomoč, vsaj eden usposobljeni delavec, ki gre na predavanje, dobi potrdilo in ga mora obnavljati vsakih 5 let, – spet ena taka, ki nima nobene veze z delom – najboljše, da kar predpišejo zaposlitev medicinske sestre ;)
– alkotest, – ok, res fuul briga me če ga kdo malo šlukne med delom, mogoče bo potem bolj kreativen
Skratka, po moje je zadnji čas, da nekdo pove katere dejavnosti potrebujejo varstvo pri delu in katere ne in nas inšpektorji nehajo utrujat, ker imamo dovolj svojega dela.
Sploh pa naj se že enkrat loči odgovornost in zadolžitev socialnega sistema, zdravstvenega sistem in pa podjetja, ki deluje na (pretežno tujem) trgu, ker vsak pa res ne more biti specialist za vse.
Pri nas je žal režijski strošek firme tak, da bi prenesli še dosti večje davke, če bi ukinili to sranje. Res, rajši bi plačal 200 EUR na mesec več pa, da mi nihče ne teži s tem sranjem.
janez – hvala. Smo ravno včeraj v PS razpravljali o podobnih zadevah. In tukaj bi bilo res treba nekaj narediti.
Janez, če država krepko pretirava z red tapeom, kar nedvomno drži, pa po drugi strani ni res, da je vse zgoraj navedeno BS.
Če ima nekdo web firmo, to še ne pomeni, da lahko zbuta 20 najstnikov na 20 m2, ki mu delajo po 12 h dnevno za male pare, od teh jih pol prijavi, wc je v sosednjem lokalu, prezračevanja ni, povprečna ptemperatura v prostoru pa nad 30 celzija. Ko se iztrošijo, jih zamenja. V primeru požara se jih pač pol zaduši, saj smo zavarovani.
Verjamem, da ste v redu firma, zato si težko predstavljate, čemu predpisi. Predpisi so zaradi barab. Saj vendar ne želimo postati Bangladeš.
Morajo pa biti enostavni, pregledni in učinkoviti.
Janč – po pameti. Navedel si eno skrajnost. Druga pa je startup 5 prijateljev, ki šele začenja s svojo idejo, ne vedo še ali bodo preživeli prvo leto, pa naj se pred tem ukvarjajo še s stotino predpisov….
Saj v tem je problem, da je predpisov na stotine in stotine. Tako, da noben podjetnik, ne manjši ne večji, ne more z gotovostjo trditi, da deluje po vseh predpisih. Kar je morda celo namen. Okolje, v katerem se lahko kateregakoli poljubno kriminalizira, samo dovolj natančno ga moraš vzeti na piko.
Predpisi morajo biti kratki, jasni, pregledni in medsebojno usklajeni.
Ukinitev predpisov pa ni rešitev, saj potem to takole izgleda:
http://www.motherjones.com/politics/2012/02/mac-mcclelland-free-online-shipping-warehouses-labor
Janc, govoris na pamet. Imamo skoraj 500 m2 klimatiziranih prostorov, od ekipe vsi redno zaposleni za nedolocen cas, samo 2 sta se studenta. Redne place in prispevki. AMPAK iz principa ne bom nikoli placeval zdravniskih pregledov, niti ne bom placeval drugih parazitov iz podrocja varnosti pri delu. In, ce od kateregakoli inspektorja dobimo kazen, takoj naslednji dan zaprem firmo in odpustim vse ljudi ali pa jih dam na s.p.-ja pa delo od doma. Kajti, ce imajo pri nas papirji prednost pred dejanskim stanjem, potem pa hvala lepa taksno drzavo.
Poleg tega ali si ti kje zasledil, da sem se pritozeval za karkoli kaj ti omenjas??? To kar ti omenjas SO zadeve, ki jih mora kontrolirati inspekcija. To, kar pa jaz nastevam pa so zadeve v katere se v normalnem poslovnem okolju inspekcija NIMA kaj za vtikat.
Ljudje, kot si ti so ravno problem, ker mecejo vse v isti kos in posplosujejo zadeve. Hudic je vedno v detajlih. Taksno posplosevanje in pravila povprek je lastnost prejsnjega sistema.
Ne bom se zagovarjal, ker si lahko vsak sam prebere (dvakrat, če je treba), kaj sem napisal zgoraj in česa ne.
Zgolj tole bom repliciral:
Tako medicina dela kot varnost pri delu sta regulirani področji tako v Nemčiji kot ostalih zahodnih evropskih državah. Nikakor ne gre za jugoslovanski ali sovjetski izum. To si lahko vsak sam preveri magari na Wikipedii. Verjamem pa, da je marsikomu izmed podjetnikov “american way” bolj simpatičen.
Sorry, ni res. Bil sem zaposlen vec let v dveh drugih zahodnoevropskih drzavah.
NIKOLI nisem delal tecaja iz varnosti pri delu in nikoli me ni delodajalec posiljal na zdravniski pregled.
Imel sem pa vsaj 3x vecjo placo, kot bi jo imel pri nas.
To so dejstva.