Prva vladina privatizacija
Danes smo odločali o prodaji Peka. Ker SDH še ni zaživel, klasifikacijo smo pač zavrnili, ker smo pač sprejeli koalicijski dogovor, ki menja vlogo SDHja in je treba temu primerno zakonodajo sprejeti. Pa ne bi odpiral te teme, ker je bilo že v parlamentu dovolj debate in še je bo.
Ne glede na to, da sem sam vsaj toliko odločen zagovornik privatizacije nestrateških podjetij v državni lasti, kot je SD zagovornik tega da se NE privatizira, sploh pa ne tujcem, smo se danes znašli na nasprotnih bregovih. SD skupaj z Desusom in PS so privatizacijo podprli, DL skupaj z SDS in NSi pa je nismo podprli, res pa je tudi zavrnili nismo. Narobe svet. Tako smo na koncu podprli vlado pri prodaji Peka hrvaškemu podjetju Osimpex.
Zakaj sem se vzdržal?
Peko je v resnih težavah. Čeprav so lani dobili od države 6 mio (od načrtovanih 12 mio, 3 bi pa moral zagotoviti zasebni investitor, ki pa ga očitno ni bilo) so letos spet naredili pol miljona izgube. Likvidacijska vrednost je ocenjena na manj kot miljon, vrednotenje glede na pričakovan denarni tok je pa negativno. Prodaja za 2 mio, ob obljubi dodatnih vlaganj v višini 2 mio in garantiranju 280 delovnih mest (kar je cirka 100 manj od trenutnih) za 5 let se sliši kot dober posel.
Vendar se ob tem pojavi vprašanje zakaj bi nekdo plačal 2 mio in dal dodatne obljube, če je napovedan denarni tok negativen? Zadeva bi še nekako še imela smisel, če bi kupec prihajal iz te branže. Potem bi res lahko upali, da se bo proizvodnja nadaljevala, in bo podjetje rešeno na dolgi rok. Ampak ne, Osimpex se ukvarja z jeklom.
Vlada seveda ni neumna. Za obljube, je želela imeti prvovrstne garancije. Bančne garancije. Ni jih dobila. Dobila je garancije kupca, tudi latnika Osimpexa osebno. Dobila je tudi prodajno opcijo, da lahko, v primeru da Osimpex ne izpolni svojih obljub, in ne plača penalov zaradi neohranitve delovnih mest, se Peko lahko nazaj odkupi za 1 EUR. Koliko so vredne takšne garancije? Spomnimo se na vse slovenske by pass zgodbe. Ko eno podjetje gre pač v stečaj, posli in vredno premoženje pa se je že pred tem preneslo na drugo podjetje, istega lastnika.
Žal se mi zdi bolj verjeten drug scenarij. Peko ima za več kot 12 mio nepremičnin. Gre za 100-150 objektov, številčno so seveda najbolj zastopane trgovine po celi regiji. Pod hipoteko jih je cirka 2/3 se pravi za cirka 4 mio EUR je prostih bremen, in se lahko prodajo takoj. Nobene garancije ni, da se to ne bo zgodilo. Hipoteka se ponavadi nanaša na nižji znesek od vrednosti nepremičnine. Če je trgovina v centru Ljubljane vredna pol mio, je verjetno obremenjena s hipoteko par 100K EUR. Poravnaš kredit, odpraviš hipoteko, prodaš in zaslužiš. Če je hipoteka višja od vrednosti, pa pač pustiš na miru.
Idealna situacija za kakšno veliko mednarodno trgovsko podjetje, ki v enem zamahu vstopi na celoten trg, z obstoječo logistiko, prodajnimi mesti. Humanic? Geox? Ali pa kakšna nečevljarska panoga. 2 mio kupnine, dodatna 2 mio da se odpravi hipoteke, prodaja trgovske mreže in magla. Potem pa naj država odkupi nazaj za 1 EURo in se znova ukvarja z delavci, vendar tokrat brez prodajne mreže.
Ne želim biti preveč črnogled. Ampak ob takšnih dvomih pa tega tudi ne morem potrditi. Pa ko bo nekdo še kdaj sanjal o neučinkovitosti države, naj ima v mislih da smo danes v par urah se s prodajo seznanili na odboru, imeli razpravo v državnem zboru in sprejeli odločitev. Srčno upam, da komisija, ki je prodajo speljala, ve nekaj več. Ker to, kar je bilo na voljo meni, me pač ni prepričalo.
Ne glede na to, da prodaje nisem podprl, je pa ena svetla točka to, da je SD prodajo podprl. Morda bodo pa sedaj lažje pristali na naslednje. In bomo prodajali po vrednostih, ki bodo krepko presegale likvidacijsko vrednost. Kjer bodo garancije za ohranitev delovnih mest precej bolj trdne. Najboljša garancija, da kupec misli resno, pa je visoka cena, ki jo plača.
V dobro Peka in njegovih zaposlenih upam, da so moji pomisleki popolnoma neupravičeni. To se bo hitro pokazalo. V 3-6 mesecih bi rekel.
Poglej mogoče to tako: Peko je basketcase. Firma, ki se je ne da rešiti, je absolutno preveč zavožena. Ima slab produkt, slab renome, slabo vodstvo, slabe lastnike.
Tema. Ništa. Nada.
Edino, kar ta firma ima in ima **potencial** da kaj navrže, so nepremičnine.
Varianta 1: mečemo denar v Peko in upamo na boljši jutri (ranga Jezusovo vstajenje), zadeva pa se vseeno enkrat konča – kot pri Muri – in imamo stečaj. Nato se moramo ukvarjati s prodajo nepremičnin.
Varianta 2: znebimo se Peka, naj se kdo drug ukvarja s problemi zafurane firme. Naš oportunitetni dobiček bo že to, da ne bo treba metati dodatnega denarja v tisto luknjo. Če zasluži z nepremičninami, stroji, whatever… good for him.
Ni na državi, da se ukvarja z maksimiziranjem prodajne vrednosti posameznih postavk v bilanci posameznih podjetij.
Čeprav, po drugi strani: konec je žurke nepremičninarjev. Nepremičnine kot biznis so zdaj bolj revščina.
Absolutno se denar tja ne sme več metati. V bistvu smo se v bistvu verjento odločali, kdo bo likvidator. Stečajni upravitelj ali Osimpex. Kdo bo bolj pošten do delavcev? Bank?
Še enkrat. Srčno upam, da so moji dvomi popolnoma neupravičeni.
Zapravljanje casa. Bratuskova bi nekaj. S Pekom bi se moral ukvarjati tipa Horvat Plicanic. Nekdo ki ne bo vpliven in kakorkoli polozaj izkoristil v svoje namene in ne za tuje interese.
Naj se dopolnim. Najbolje in dolgorocno gledano bi moral Peko upravljati, spremeniti in nenazadnje tudi oblikovati nov dizajn cevljev domacin Trzican.
Prvo in glavno je, da Bratuskova, ce ze je premierka nima pravega gospodarskega ministra.
Drugo je, da ta vlada poskusa resevati situacijo v kar dvomim, da ji bo uspelo, ce pa bo, bo to plagiatorstvo na prejsne vlade v smislu, kaj ni fajn na stolcku.
Tretje pa je, da vse gospodarske firme, ki so stratesko pomembne ne glede na velikost in so povezane s tujim kapitalom kontolira vlada.
@jeanmark: no, saj to. ne razumem, kaj so tvoji dvomi.
mare – poglej dva odstavka v zapisu od “Žal se mi zdi bolj verjeten drug scenarij.” naprej.
ja :) ne razumem, kaj je narobe s tem. če ne gre, pač ne gre. žal, ne žal – precej vseeno.
mare – ne razumem te. Kaj če ne gre?
Peku? Ne moreš imeti zavožene firme, nato pa sanjati o možnostih čudeža. Hvalabogu, da hoče vsaj kdo dati denar zanjo.
Mare – to je seveda res. Lahko jo pa likvidiraš. In dobiš maksimum kolikor se da.
No, saj se bo relativno hitro videlo. Malce manj kot pol mio rabijo za plače mesečno. To ne bo noben prav dolgo gledal, in bo hitro potegnil takšne ali drugačne poteze.
Saj se strinjava :)
Po moje je boljša taktika za državo “poberemo denar z mize” kot pa “maximiziramo izplen”. Država ni namejena za to, niti nima primernih kadrov.
Več ali manj je jasno, da za Peko ni rešitve. Vlada je naredila dobro potezo za njene načrte. V peko ne bo vložila nič, za propad bo kriv novi lastnik, dobila pa bo močan argument, da se državne lastnine ne prodaja tujcem.
frenk – ja. :-((((
mare – načeloma imaš v tem prav. Ampak to pomeni priznati, da ne znaš upravljati premoženja (likvidacija je tudi upravljanje), kar pomeni da je treba vse čim prej prodati (jaz sem za). Žal je frenkov scenarij po moje verjetnejši.