Dva praznična dneva manj!

Če bo Janševa vlada to dejansko predlagala, ji bo težko kdorkoli še očital da je “populistična”. Ukinitev dveh prazničnih prostih dne, je pač nekaj, kar bo povprečen volivec težko razumel kot nekaj pozitivnega, oziroma celo v njegovo korist.

Realno gledano mi tudi ni jasno, kaj bo z tem pridobila država. Produkcija se bo sicer povečala za malenkost, recimo odstotek, ampak to se pač ne bo direktno prelilo v državni proračun.

Preden pa nadaljujem z mojim razmišljanjem, naj opozorim na citat Mateja Kurenata, Calypso Crystal:

Izkoriščam pisanje tega dnevnika, da naslovim javni apel novi vladi, da resno zmanjša število dela prostih dni. Moj predlog: novo leto in prvi maj – samo en dan. Tako kot drugod po svetu!

(Matej Kurent, podjetniški dnevnik, Dnevnik, 8.2.2012)

Seveda pa ne moremo pozabiti na matematično-ekonomske zakonitosti, ki se jih sedaj z veliko težavo uči Grčija, sledi ji pa tudi Portugalska, v čakalnici za izobraževanje je pa še marsikdo vključujoč Slovenijo. Gre enostavno za to, da več kot ustvariš ne moreš razdeliti. Več kot pridelaš, ne moreš pojesti. Avta, ki ga ne narediš, ne moreš voziti. Berila, ki ga ne natisneš, ne moreš brati. Banalna resnica, ki je bila jasna ne le neandertalcem, ampak je jasna tudi veverici, ki si dela zalogo za zimo.

Res pa smo to resnico skozi takšne in drugačne ekonomske trike uspeli močno izkriviti. Tako, če ne pridelaš dovolj, greš pač v trgovino. In če nimaš denarja, ker nisi ustvaril in prodal, pač vzameš kredit, in kupiš potico (po logiki, da če nimaš kruha pač jej potico). In ta logika je lepo funkcionirala, dokler se pač posojilodajalci niso malce prestrašili, in zaprli pipice. In sedaj je potrebno pač več ustvariti kot porabiti.

In iz tega vidika je ukrep ukinitve dveh prostih dni jasen. S tem se dvigne produktivnost, v kateri zaostajamo za primerjalnimi državami(*). Seveda se ob tem pojavi takoj očitek, da se da produktivnost dvigati tudi na druge načine. Seveda se da. Recimo z boljšo tehnologijo, za kar je potreben svež kapital. Ki ga ni. Z uporabo več znanja. Za kar je potrebno reformirati šolski sistem. Z boljšo organiziranostjo. Seveda, za kar so potrebni sposobni in dobro plačani managerjisovražniki ljudstva.

In potem hitro vidimo, da so dejansko izmed vseh ukrepov s katerimi se lahko dvigne produktivnost, realno kratkoročno na voljo le tisti najbolj banalni. Se pravi delati več. Delati pametneje namreč zahteva precej več časa za implementacijo.

V tem trenutku se sam zelo težko odločim, ali se mi ta ukrep vlade zdi dober ali slab. Namreč ugodnost prostega dneva je vsekakor vabljiva, po drugi strani se pa zavedam, da več kot ustvariš deliti ne moreš. In da se politika že vse predolgo fokusira predvsem na delitev in ne ustvarjanje, in je skrajni čas, da se posvetimo tudi tej točki.

Vsekakor pa bi brez pomisleka podprl premike dela prostih dni na začetek oz. konec tedna. Da bi se praznični dan na torek, kot prosti dan premaknil na ponedeljek.

(*) zanimivo, da sindikati reformam ne nasprotujejo z primerjavami z Bolgarijo, Turčijo, Albanijo. Češ, saj nam gre čisto dobro, nič ni potrebno spremeniti.