Jutri je referendum. In prav nič se ga ne veselim. Namesto, da bi to bil praznik demokracije, smo ga uspeli zbanalizirali na vprašanje si rdeč ali črn, si pikčast ali progast oz. če citiram TBF “čije stari bija ustaša a čij partizan“. Ne, to ni presenečenje, to se nam redno dogaja, ampak še vedno smo lahko zaradi tega razočarani in žalostni. Toliko bolj, ker bo referendum o družinskem zakoniku, ki v ospredje družine postavlja otroka in njegove pravice, ter ureja pravice manjšin. Ej! Večina v bistvu ne rabi pravic, večina si pravico lahko vzame. Pravice v zakonu so predvsem za tiste, ki si jih sicer sami ne morejo izboriti.

[youtube z4B7XvjCvbU]

Če sem bil v preteklih referendumih pogosto razočaran, ker so se debate vrtele okoli vsega drugega, le okoli materije, se pravi konkretnega besedila zakona o katerem glasujemo, ne, smo tokrat doživeli preobrat. Členi zakona se citirajo v TV debatah in na forumih. Napredek? Kje pa. Z povezanimi razlagami, ki ne zdržijo najbolj osnovne pravne presoje, se je besedilo uporabilo po potrebi razlagalca. Kar naenkrat se pravica svobodnega odločanja o rojstvu otroka, razlaga kot pravica, da ti morajo zagotoviti nadomestno ženo, če je tvoja pač nezmožna imeti otroka (ali je celo moški). Kot bi pravico do dela, razumel kot pravico do zaposlitve. Ali pravico do lastnega mnenja, kot pravico da te morajo vsi poslušati. Malo morgen.

Continue reading “Jutri je referendum”