ZA ureditev patološkega stanja

Obstaja kar nekaj razlogov, zakaj bi na nedeljskem referendum lahko glasoval proti.

Prvi razlog bi vsekakor bil, da bi imel direkten ekonomski interes, kot recimo lastnik ali vsaj zaposlenec v kakšnem študentskem servisu, pa to nisem. Drgi razlog bi lahko bil, da bi dejansko še bil študent. Ni dvoma. Za študente, ki delajo preko študentskih napotnic, se bo z zakonom o malem delu spremenilo. Na slabše, iz njihovega vidika. Res pa je tudi, da je zaradi zlorab študentskega dela, čedalje manj študentov, ki delajo preko študentskega servisa in čedalje več “študentov”. Se pravi tistih, ki imajo status zaradi ugodnosti in ne študija samega.

Kakorkoli že, to da ima posameznik konkretne ekonomske interese ni nič narobe. In da zastopaš svoje interese tudi ne. Oba razloga sta tako povsem legitimna. Še precej bolj legitimna kot raznorazni nacionalni interesi, pod krinko katerih se je recimo NLB spravila v stanje, kjer potrebuje neprestane finančne inekcije države.

Tretji razlog, ki mi pride na pamet, da bi bil proti, pa je nasprotovanje trenutni vladi in njenemu prvoborcu Pahorju. Politično čisto legitimo. Zakaj bi podpirali nekaj, kar predlaga pozicija, če smo pač v opoziciji, si poreče marsikdo. Pa vendar ima tovrstno sklepanje eno veiko luknjo. Pahor je svoje že pokazal. In to tako uspešno, da se bo lahko le veliki sreči zahvalil, če bo še kdaj izvoljen v parlament. Da bi mu pa še kdaj zaupali vlado, pa lahko mirno odpiše. Pahor resda še malce brca, ampak to je zaključena zgodba. Opozicija bi v tem trenutku lahko premogla toliko zdrave pameti, da bi ta projekt pomagala končati, ker bi tako sama imela lahko po naslednjih volitvah lažje delo. Pahorju pa niti zmaga na tem referendumu niti morebitna na pokojninskem ne more več pomagati.

Trditve, da bo malo delo ogrozilo še tiste “normalne” zaposlitve, ki so, pa itak lahko verjame le nekdo, ki je zadnjih 20 let preživel v kakšni varni državni službi. Tega več ni. Lahko si zatiskamo oči, da delo za določen čas, delo preko s.p. in d.o.o., avtorskih pogodb in študentskega dela ni med nami. Je. In še več ga bo. Malo delo gor ali dol. Miha Mazzini v svoji kolumni Direktive zdaj hočemo lepo opiše tovrstno slovensko hrepenjenje po velikem rešitelju državi. Ampak časi, ko je država odpirala tovarne in dajala delovna mesta so na srečo mimo. Zadnji takšni poiskus je državo spravil v hudo, pri nas na srečo le ekonomsko, marsikje pa tudi vojno krizo.

ZA spremembo pa se spomnim le enega razloga. Ker je tako prav!

Prav je, da se študentsko delo, ki je v zadnjem času izgubilo stik s študenti uredi drugače. Prav je, da se pod enakimi pogoji kot študentom, dovoli delati tudi drugim, sam bi razširil na kar vse ne le brezposelne in upokojence. Glede na to, da davčno zadev niso uredili najbolje, je tudi prav, da je malo delo umejeno.

Ne, zakon ni idealen. Je le prvi korak v boljšo urejenost države. Ali bo vlada korakala naprej ali pač ne, si ne upam napovedati, inr esnici na ljubo, ne kaže ji ravno da bi bila v dobri kondiciji. Pa vseeno je prvi korak boljši kot noben korak.

Če vas o malem delu zanima še več pa si lahko preberete tudi na blogu Finančni periskop:

PS: Podjetje Secop iz Črnomlja, bo odpustilo 700+ delavcev. V tem podjetju sem nekoč opravljal svojo delovno prakso. Hudo mi je za vse, ki bodo izgubili delo, upam pa, da bodo do naslednje redne zaposlitve si lahko svoj položaj izboljšali tudi z malim delom. Ali jim bodo sicer službe dali študentski servisi ali morda sindikati?

PPS: Jup, tudi sam sem delal preko študentskega servisa kar nekaj let. Zato imam sedaj, ker podpiram ukinitev privilegija, ki sem ga sam izkoriščal, malce slabe vesti. Pa vendar moram kot opravičilo navesti, da sem sam kljub dokaj rednemu delu doštudiral v rednem roku, brez ponavljanja in brez podaljšanega absolventskega statusa.