ZA ureditev patološkega stanja
Obstaja kar nekaj razlogov, zakaj bi na nedeljskem referendum lahko glasoval proti.
Prvi razlog bi vsekakor bil, da bi imel direkten ekonomski interes, kot recimo lastnik ali vsaj zaposlenec v kakšnem študentskem servisu, pa to nisem. Drgi razlog bi lahko bil, da bi dejansko še bil študent. Ni dvoma. Za študente, ki delajo preko študentskih napotnic, se bo z zakonom o malem delu spremenilo. Na slabše, iz njihovega vidika. Res pa je tudi, da je zaradi zlorab študentskega dela, čedalje manj študentov, ki delajo preko študentskega servisa in čedalje več “študentov”. Se pravi tistih, ki imajo status zaradi ugodnosti in ne študija samega.
Kakorkoli že, to da ima posameznik konkretne ekonomske interese ni nič narobe. In da zastopaš svoje interese tudi ne. Oba razloga sta tako povsem legitimna. Še precej bolj legitimna kot raznorazni nacionalni interesi, pod krinko katerih se je recimo NLB spravila v stanje, kjer potrebuje neprestane finančne inekcije države.
Tretji razlog, ki mi pride na pamet, da bi bil proti, pa je nasprotovanje trenutni vladi in njenemu prvoborcu Pahorju. Politično čisto legitimo. Zakaj bi podpirali nekaj, kar predlaga pozicija, če smo pač v opoziciji, si poreče marsikdo. Pa vendar ima tovrstno sklepanje eno veiko luknjo. Pahor je svoje že pokazal. In to tako uspešno, da se bo lahko le veliki sreči zahvalil, če bo še kdaj izvoljen v parlament. Da bi mu pa še kdaj zaupali vlado, pa lahko mirno odpiše. Pahor resda še malce brca, ampak to je zaključena zgodba. Opozicija bi v tem trenutku lahko premogla toliko zdrave pameti, da bi ta projekt pomagala končati, ker bi tako sama imela lahko po naslednjih volitvah lažje delo. Pahorju pa niti zmaga na tem referendumu niti morebitna na pokojninskem ne more več pomagati.
Trditve, da bo malo delo ogrozilo še tiste “normalne” zaposlitve, ki so, pa itak lahko verjame le nekdo, ki je zadnjih 20 let preživel v kakšni varni državni službi. Tega več ni. Lahko si zatiskamo oči, da delo za določen čas, delo preko s.p. in d.o.o., avtorskih pogodb in študentskega dela ni med nami. Je. In še več ga bo. Malo delo gor ali dol. Miha Mazzini v svoji kolumni Direktive zdaj hočemo lepo opiše tovrstno slovensko hrepenjenje po velikem rešitelju državi. Ampak časi, ko je država odpirala tovarne in dajala delovna mesta so na srečo mimo. Zadnji takšni poiskus je državo spravil v hudo, pri nas na srečo le ekonomsko, marsikje pa tudi vojno krizo.
ZA spremembo pa se spomnim le enega razloga. Ker je tako prav!
Prav je, da se študentsko delo, ki je v zadnjem času izgubilo stik s študenti uredi drugače. Prav je, da se pod enakimi pogoji kot študentom, dovoli delati tudi drugim, sam bi razširil na kar vse ne le brezposelne in upokojence. Glede na to, da davčno zadev niso uredili najbolje, je tudi prav, da je malo delo umejeno.
Ne, zakon ni idealen. Je le prvi korak v boljšo urejenost države. Ali bo vlada korakala naprej ali pač ne, si ne upam napovedati, inr esnici na ljubo, ne kaže ji ravno da bi bila v dobri kondiciji. Pa vseeno je prvi korak boljši kot noben korak.
Če vas o malem delu zanima še več pa si lahko preberete tudi na blogu Finančni periskop:
PS: Podjetje Secop iz Črnomlja, bo odpustilo 700+ delavcev. V tem podjetju sem nekoč opravljal svojo delovno prakso. Hudo mi je za vse, ki bodo izgubili delo, upam pa, da bodo do naslednje redne zaposlitve si lahko svoj položaj izboljšali tudi z malim delom. Ali jim bodo sicer službe dali študentski servisi ali morda sindikati?
PPS: Jup, tudi sam sem delal preko študentskega servisa kar nekaj let. Zato imam sedaj, ker podpiram ukinitev privilegija, ki sem ga sam izkoriščal, malce slabe vesti. Pa vendar moram kot opravičilo navesti, da sem sam kljub dokaj rednemu delu doštudiral v rednem roku, brez ponavljanja in brez podaljšanega absolventskega statusa.
Sem absolvent univerzitetne smeri, redno opravljam obveznosti, brez ponavljanja, brez pavziranja. Po diplomi imam namen vpisat podiplomski študij. Če bo zakon o malem delu sprejet, sem najebal. Sedaj med študijskim obdobjem brez problema delam 20 ur tedensko ali več, med poletjem pa se ta številka krepko poveča. Urna postavka pa je seveda daleč daleč nad tisto 8€/h BRUTO!
Nov zakon je zame isto kot bi mi prepovedali delat. Lahko odprem študentski s.p. in izgubim bone ter še kakšno ugodnost, zraven pa plačujem 150€ stroškov mesečno, če kaj delam ali pa nič. Avtorske pogodbe so tudi precej obdavčene.
Mislim res ne razumem, zakaj take katastrofalne omejitve. Pa tudi ne razumem, zakaj imajo vsi toliko proti študentskim servisom? To so običajna podjetja, ki opravljajo določeno storitev ter za to računajo določen znesek. Logična posledica je, da zaslužijo. Jaz kot študent zaradi tega nisem nič prikrajšan, nasprotno, nudijo mi cel kup dodatnih ugodnosti (npr cenejše smučarske karte itd). Večji problem so morda le razne študentske organizacije. Od teh pa v prvih štirih letih študija res nisem imel pretirane koristi. Da ne govorim, koliko let v preteklost se bomo vrnili, ko bo delo začel posredovati izključno zavod za zaposlovanje. Že tako bo cev kup birokracije, sistem pa itak ne bo deloval. Študentski servisi imajo sedaj to večinoma urejeno in avtomatizirano v nulo, tako za nas študente kot za podjetja.
rannt – jup. Ti sodiš med tiste, ki z tem definitivno izgubijo. Tako, da je čisto naravno da si proti.
V bistvu tebe tudi samo povišanje obdavčitve (cirka 20%) ne bo toliko prizadelo kot same omejitve in birokracija.
Ti si v bistvu kolateralna škoda, ker je država nesposobna izvajati nadzor kot je treba, in je zaradi tega študentsko delo postalo vse drugo, le študentsko delo ne. Razen izjem kot si recimo tudi ti.
Ja tako, omejitev me boli. Pri obdavčitvi se ne bo veliko spremenilo, trenutno čakam položnico, lepa Vida pravi da pride v drugi rundi pošiljanja odločb :)