Malce pred referendumom

Ena od velikih bojazni nasprotnikov “malega dela” je, da le ta odpira pogoje za še več mezdnega dela, dela z manj pravicami ipd… Da bo delodajalec vzel človeka za mesec ali dva, ga izkoristil, nato pa zavrgel. Ins eveda vzel novega. Delavec bo pa obupan iskal novega delodajalca, še bolj ponižan, še v slabšem stanju, bil pripravljen delati za še manj denarja. Ženske bodo seveda brez porodniške, itd…

V bistvu to v nekem delu resnično velja. Obstajajo vrste dela, kjer se delavec hitro uvede v delo. In je ta scenarij čisto mogoč.

Pa vendarle to ne velja in ne more veljati za večino dela. Če mora delodajalec vsakih par mesecev uvajati novega delavca, ki ga potem zamenja, še preden se je le ta dokončno utekel, to brez skrbi ni najbolj optimalno. Pa tudi sicer ima delodajalec obilo bolj pomembnega dela, kot iskati vedno nove delavce, da ga bo izkoristil.

Takšen, recimo mu neoliberalni, delodajalec svojih dobičkov ne ustvarja s poštenim delom. Ustvarja jih s tem, da dobi prijateljske posle pri državnih in paradržavnih podjetjih, nato se pa vsi skupaj bolj delajo da delajo, kot pa resnično delajo. ker rezultati pač niso pomembni. Pomembna so poznanstva. In podkupnine.

Sicer pa v državi, kjer biti podjetnik pomeni v glavnem biti lopov, ni za pričakovati, da se bodo podjetniki, ki bi radi pošteno delali, izpostavljali. Pa vendar ne vem, kako si vsi skuapj predstavljajo, kdo bo ustvarjal in vodil podjetja? Ali se vrnitev v socializem in državmo plansko gospodarstvo res ponuja kot neka realna opcija?

Podjetnik z dobrim poslovnim načrtom, se ne bo spuščal v avanture z zaposlenimi preko malega dela. Posikal bo primerne sodelavce ter jih ustrezno nagradil. Le tako bo lahko deloval na dolgi rok. Seveda pa mu bo malo delo prišlo prav tako pri “špicah” kot tudi za obliko poiskusnega dela. Ob ustreznih poslovnih razmerah lahko malo delo sobiva z ostalimi oblikami zaposlitve ravno tako kot je do sedaj sobivalo študentsko delo.

Podobno kot pri zakonu o RTV SLO, gre tudi tukaj za denar. Na osnovi študentskega privilegija, kar študentsko delo nedvomno je (seveda iam tudi socialno komponento), je pač marsikdo dobro zaslužil.

Predlagana rešitev nedvomno ni idealna. Sam bi malo delo razširil na prav vse, vključujoč z zaposlenimi. Pa vendar je po moji oceni korak naprej. Zato jo podpiram. Še raje bi videl, da bi vlada celoten paket delovne zakonodaje rešila v enem koraku.

  • Če je redno delovno razmerje za nedoločen čas nacionalni interes, naj bo le to obdavčeno manj kot začasno delo.
  • Prispevki naj bodo omejeni navzgor, da ne bo potrebno iskati lukenj, od ribarjenja v kalnem ima pa marsikdo korist, in to ni niti država niti najnižji sloji.
  • Delovna zakonodaja naj ureja področje dela, socialna zakonodaja pa uveljavlja socialno državo. Šolska zakonodaja pa študij. Ne pa da je vse pomešano, ker število lukenj narašča z kvadratom vpletenih zakonom, število potrebnih svetovalcev pa verjento z tretjo potenco.