Reforme letošnje in lanske

Redkokateri navdušenec nad včerajšnjo Hollandovo zmago v Franciji, pozabi ob varčevalnih predlogih Janševe vlade omeniti, da gre za dvoličnost, saj je bil ravno Janšev blok lani, odločno proti predlaganim reformam Pahorjeve vlade. Spomnimo. Šlo je za tri referendume v dveh paketih. V prvem se je šlo za Malo delo, v drugem paketu pa o pokojninski reformi in delu na črno (ter arhivih, ki pa tukaj niso bistveni). Takratna opozicija je imela geslo 4x proti – 3x za referendum in še dodatno proti vladi.

Kolikor se spomnim, če pobrskam malce tudi po arhivskih zapisih (o pokojninskem, o malem delu, pa še o malem delu, o delu na črno in še povztek) sem bil za zakon o malem delu in delu na črno ter proti pokojninskemu.

Vsekakor pa ne smemo vleči paralel med takratnimi ukrepi in sedanjimi predlogi. Pahorjove reforme so bile pripravljene z precej daljšim časovnim horizontom. Njihov trenutni efekt bi bil (če bi sploh bil) dvig kreditnega rejtinga, kar bi omogočalo več poceni zadolževanja. Sedaj, ko vidimo nazaj, kakšen primankljaj je imela država v preteklih letih, je jasno, da bi bila možnost poceni zadolževanja zgolj medvedja usluga.

Če pa se postavimo v vlogo takratne opozicije, je bilo jasno. Morebitna Pahorjeva zmaga na referendumu, bi na nek način potrdila iluzijo, da se (uspešno) spopadamo s krizo in Pahorjeva vlada bi zelo verjento dokončala svoj mandat. Ker ni za pričakovati, da bi v zadnjem letu bila pripravljena na resno nižanje javne porabe, bi se proračunski primankljaj še dodatno nakopičil, in nova vlada, bi bila soočena še z večjimi problemi. Pa ni problem v tem, da bi imela vlada težko delo, bogi revčki, problem je, ker vse dolgove bomo morali na koncu odplačati državljani, s svojim delom.

Seveda bi tovrstna iluzija Pahorjeve učinkovitosti morda pomenila, da se Jankovič na volitvah sploh ne bi pojavil, kar bi seveda pomenilo, da bi Janša še enostavnejše sestavil vlado. Na samih volitvah je sicer največ glasov dobila Jankovičeva Pozitivna Slovenija, ki pa ni uspela pridobiti dovolj glasov za vladno koalicijo(*). Ampak to so že špekulacije, ne verjamem pa, da bi Pahor lahko obdržal oblast.

Takratna opozicija se je očitno torej, že takoj po referendumski zavrnitvi zakona o malem delu, odločila, da je čas za predhodnje volitve. In predvsem v tej luči, je potrebno gledati takratni 4x proti.

Politika pač niso le ideje, vrednote in vizija. Potrebna je tudi ustrezna strategija in taktika. Brez tega bodo ideje ostale le ideje, vrednote naše osebne vrednote in vizije neizpolnjene. To lahko razumemo ali zamerimo.

Sicer pa, kakor trenutno kaže, je vladi vseeno nekaj uspelo izpogajati pri sindikatih. Obstaja celo možnost, da bodo dosegli dogovor, da referenduma sploh ne bo, ampak tudi, če jim to ne uspe, so se baje uspeli izpogajati z največjim sindikatom, da ga le ta ne bo podprl. Kar povečuje možnost uspeha.

Kot sem že večkrat zapisal na tem blogu. Referendum je praznik demokracije. Morda nam ni všeč, o čem odločamo ali kakšen je rezultat, ampak nobene vlade ne bi smelo biti strah svojih idej prepustiti volji ljudstva. To je demokracija. Ni vedno učinkovita. Ni vedno pravična. je pa najboljše, kar imamo. Boljše od vsakega, še tako pametnega avtokrata.

* – zaradi pripomb v komentarjih sem ta del malce predelal.