Zadnje sobote mi je že parkrat ratalo, da sem si omilil Delo (saj bi linkal na njihovo stran, ampak se mi zdi da so s prenovo naredili en krepak korak nazaj) in ga lepo v miru, kot se za soboto spodobi, prelistal. Da bi ga prebral, se pa že vrsto let ne uspem prisiliti. Tu pa tam kakšen komentar, kolumno, pa morda še kakšno pismo bralcev. To je to.

Ne vem sicer kako poročajo med tednom, ampak v zadnjih parih sobodnih številkah, oziroma priloženih Sobotnih prilogah, se je pa vedno našel kakšen članek, ki je napadal neoliberalizem. Prvi, ki se ga spomnim, je bil od pisunke Mie Repovž. Pred tednom ali dvema je bil nek dr. ekonomije, danes pa Vlado Klemenčič, ki se ponaša z titulo publicist. Verjetno to pomeni, da ima podobno strokovno izobrazbo kot Mia Repovž. Srednje šolsko. No ja, tudi vsebina samih kolumen je na tem nivoju.

Seveda je prav, da imamo različna mnenja o trenutni situaciji in različne poglede o nadaljenm razvoju. Prav je, da se mnenja krešejo, da je vspostavljen dialog, in da na koncu skozi nek demokratičen postopek izberemo pot, ki nas popelje naprej. Vseeno pa zelo težko razumem, od kje takšno nasprotovanje neoliberalizmu, ki ga povrh vsega pri nas sploh še nikoli nismo imeli.

Neoliberalna doktrina vsebuje liberalizacijo večih področij, odprt in svoboden trg in regulativo, ki ta trg ščiti. Vsebuje učinkovito pravno državo, kjer država poskrbi, da se spoštujejo pravila igre in medsebojni dogovori. Vsega tega v Sloveniji enostavno še nismo videli kaj šele preiskusili ali živeli. Namesto tega se podpira državne monopoliste, ki le s težavo dopuščajo prihod konkurence. Spomnimo se recimo prve internetne lastovke, Voljatela, koliko časa se je moral boriti, da je lahko ponudil svoje storitve na način, ki je bil v tujini običajen. Koliko časa je moralo preteči, da je Siol pardon, Telekom, prenehal pogojevati ADSL z ISDN. Brez skrbi, da ne zaradi tehničnih potreb. Ampak, ker je tako bolje molzel uporabnike. In prenehal z to prakso ni, ker bi mu tako predpisal regulator, ampak ker ga je v to prisilila konkurenca, predvsem T-2.

Spomnimo se z mnenji uglednih ekonomistov podprtega nacionalno interesnega boja, kjer je Pivovarna Laško, z blagoslovom varuha konkurence in ostalih inštitucij praktično prevzela celoten trg pijač. Seveda je res, da obstaja tudi tuja konkurenca, ampak vseeno je naravnost perverzno dopuščati takšne koncentracije. Rigidnost delovne zakonodaje, gre v veliki meri pripisati zalizanosti sindikatov z politiko, ki sta si zmonopolizirala socialne pravice. Kot, da ne bi bila najboljša socialna zaščita posameznikov njihova plača. Vsak mesec, direktno an račun. Namesto tega imamo pa, v duhu ohranjanja delovnih mest, zaposlene, za katere vrsto let niso bili plačani socialni prispevki. In pa delavce, ki so direktno izigrani. Pravna država – kot temelj vsake liberalne družbe – je odpovedala na celi črti.

In krivec za vse to je neoliberalizem. Baje par pristašev sedi cel v vladi, je ugotovil dr. iz ene prejšnjih številk. Imen seveda ni navedel. Ker jih ne more. Ker med slovenskimi politiki ni niti liberalca, kaj šele neoliberalca. Vsaj ne v ekonomskem smislu. Na ostalih področjih, kar se tiče odnosa do drugačnih, se tu pa tam še kakšen najde. Na ekonomskem pa gre v glavnem za neosocialiste.

Seveda smo trenutno v gospodarskem ciklu na dnu. Cikli so v sistemu, kakršnega imamo že par let, drugje po svetu par desetletij, čez lužo pa par stoletij, nekaj običajnega. Recimo tale spisek je za ZDA. Impresivno. In kljub temu ne menjajo svojega sistema? Še več, cel svet se počasi zgleduje po njih (nekateri bodo trdili, da ga Amerika drugim vsiljuje, zaradi mene lahko tudi tako).

Kaj smo pa v tem času, ko je Amerika zapadala iz enega gospodarskega cikla v drugega, doživljali v Evropi? Če pogledamo le prejšnje stoletje, bo verjento dovolj, da si odgovorimo na vprašanje, ali je bolje imeti gospodarske cikle, ali kakšne bolj izvirne domače, evropske, rešitve. Fašizem in nacizem, praško pomlad in nato socialistično zimo, Francovo Španijo in za veliki finale še Balkansko krizo. Vse to, je imelo tudi gospodarske cikle. Vsaka vojna, je povzročila gospodarski zastoj, in obnova rast. Pa vendarle, je ob vsem tem, kar se je dogajalo na negospodarskem področju gospodarski padec v bistvu zanemarljiv. Ja Amerika je imela gospodarske krize, Evropa pa genocide, pogrome in zatiranja.

Kaj bi izbrali vi?

PS: Malce sem pogooglal Vlado Klemenčič pa ne vem, če je ta, ki je v glanem najden, avtor tega delovega pamfleta. No ja, če bi bil, to ne bi bilo čudno. Gre lepo v zgodbo. Seveda so proti neoliberalizmu predvsem tisti, ki so si v (neo)socializmu lepo postlail.