Redko kdo, razen funkcionarjev študentskih organizacij in povezanih s študentskimi servisi, ni razočaran nad sedanjo vlogo študentskih servisov in študentskega dela, ki je socialni korektiv zgolj za marketinške potrebe, v resnici gre pa za neobdavčeno delo, ki ga v veliki meri opravljajo kvazi študenti. V naprej se opravičujem tistim, ki res delajo za to da lahko študirajo, in svoj študij tudi v rednem roku končajo.

Ampak zakon o malem delu tudi ni neki biser. Nekako še razumem, da omejuje maksimalno letno število opravljenih ur, ampak da bi pa omejevali urno postavko, mi je pa nerazumljivo. Pa, če bi minimalno urno postavko še lahko nekako razumeli, skozi prizmo minimalne plače in zagotavljanja neke minimalne socialne varnosti, mi je popolnoma nerazumljivo zakaj bi bila omejena maksimalna urna postavka. Zakaj neki študent ne bi zaslužil več kot 8 EUR/uro.

Kot bi želeli malo delo, zreducirati na fizično in ne umsko zahtevno delo. Kar je znova v totalnem nasprotju z eno od pozitivnih lastnosti študentskega dela. Da že med študijem (teoretično) dobi študent tudi praktične izkušnje iz svojega strokovnega dela.

Študentsko delo potrebuje le dve spremembi.

• možnost plačila študentu direktno (brez študentskega servisa)
• nadzor in omejitev študentskega statusa

Recimo da ga ima lahko posameznik maksimalno 5 let. In ga nima med ponavljanjem, pavzirnajem ipd ….