Malo delo
Redko kdo, razen funkcionarjev študentskih organizacij in povezanih s študentskimi servisi, ni razočaran nad sedanjo vlogo študentskih servisov in študentskega dela, ki je socialni korektiv zgolj za marketinške potrebe, v resnici gre pa za neobdavčeno delo, ki ga v veliki meri opravljajo kvazi študenti. V naprej se opravičujem tistim, ki res delajo za to da lahko študirajo, in svoj študij tudi v rednem roku končajo.
Ampak zakon o malem delu tudi ni neki biser. Nekako še razumem, da omejuje maksimalno letno število opravljenih ur, ampak da bi pa omejevali urno postavko, mi je pa nerazumljivo. Pa, če bi minimalno urno postavko še lahko nekako razumeli, skozi prizmo minimalne plače in zagotavljanja neke minimalne socialne varnosti, mi je popolnoma nerazumljivo zakaj bi bila omejena maksimalna urna postavka. Zakaj neki študent ne bi zaslužil več kot 8 EUR/uro.
Kot bi želeli malo delo, zreducirati na fizično in ne umsko zahtevno delo. Kar je znova v totalnem nasprotju z eno od pozitivnih lastnosti študentskega dela. Da že med študijem (teoretično) dobi študent tudi praktične izkušnje iz svojega strokovnega dela.
Študentsko delo potrebuje le dve spremembi.
- možnost plačila študentu direktno (brez študentskega servisa)
- nadzor in omejitev študentskega statusa
Recimo da ga ima lahko posameznik maksimalno 5 let. In ga nima med ponavljanjem, pavzirnajem ipd ….
Svetlikov predlog gre v pravo smer. Kajti ni nobenega dobrega razloga, da bi bilo tako delo omogočeno samo dijakom in študentom, ne pa tudi brezposelnim in upokojencem pod enakimi pogoji.
Da se zraven obračuna prispevek za zdravstvo, je normalno (saj imajo vsi tudi pravice iz tega naslova). In če se bodo te ure štele v pokojninsko dobo, potem je normalno, da se obračunava tudi prispevek za ZPIZ.
max urna postavka je pač zaradi dejanske omejitve trajanja dela. Sicer bo študent na napotnici pač delal 14 ur na mesec po 100 eur / uro.
@primoz – ja, samo to je brez veze. Naj potem omejijo XXX EUR/leto in fertik. Se ni treba okoli ur in urnih postavk zafrkavat.
@FinPeriskop – aha, vprašanje je samo, ali jim bo to uspelo speljati skozi. Veliko vlad, ki so spravile študente na cesto je padlo. Sploh pa sedaj prihaja pomlad, in bo demonstriranje težko ločiti od pomladnega vretja. Študenti imajo čas, pa precej lepše je pohajkovati zunaj, kot biti v predavalnicah.
Meja 14 ur na teden sicer izhaja iz merila organizacije OECD, kolikšen obseg lahko spada pod malo delo.
Sem študent, redno študiram torej ne ponavljam in ne pavziram, je pa res da bi mi starši lahko brez problema pokrili vse stroške študija. Toda zakaj le, če lahko sam zalužim za študij in še kaj drugega. Novi zakon je zame osebno katastrofa, saj mi ne bo ostalo drugega kot odpreti s.p. Trenutno mi brez problema uspe delat vsaj 20 ur na teden za več kot 8€/h in pa seveda zraven redno študirat. Če sprejmejo zakon, mi bo to onemogočeno!
@brezimenko – čist tako, a si kaj izračunal koliko bi po novem zakonu, ob enakem strošku tistega, ki te plačuje, padlo manj v tvoj žep? Ali lahko prosim napišeš? Jaz še nisem šel računat.
Malo bolj na široko sem pokomentiral tukaj.
@jeanmark: nisem še računal. Mogoče se spravim v bližnji prihodnosti, čeprov velike koristi od tega ne bo, zakon bo verjetno še vedno sprejet. :/
Sej ne rečem, določne zadeve je nujno spremenit, ampak nikakor pa ni fer omejevat zgornjo mejo zaskužka. Zakaj le? Sej bo po malo delo konkretno obdavčeno in s tem tudi sebi omejujejo pobrane davke. Aja, a kdo vidi logiko v tem, da se bo delo štelo v dobo, ne pa v osnovo za višino pokojnine?
@brezimenko – omejiš zato, ker če dela več, pade potem v drugačen način obdavčitve, kjer mu tudi procentualno ne le absolutno pobereš še več. Pobrati čim več je pa smisel in namen vsake države pardon politikov.
Kva. Da se šteje v dobo in ne v osnovo za višino pokojnine? A to resno?
jeanmark, kot je nakazal že primoz je zgornja omejitev poterbna zaradi omejitve ur dela. Tvoj predlog sicer reši težavo na strani malega delavca, ne pa tudi malega delodajalca: delodajalci imajo glede na velikost podjetja predpisano maksimalno dovoljeno število ur študentskega dela.
Na primer: v podjetju s petimi redno zaposlenimi se lahko vsak mesec opravi največ 360 ur malega dela. Če nebi bilo omejitve bi podjetje zavedlo 360ur dela po 16€, v resnici pa bi se delalo 720ur po 8€. Omejitev delodajalca prisili, da vkolikor ima veliko dela ne more samo najemati dodatnih malih delavcev, ampak mora redno zaposliti nekaj dodatnega kadra.