Ekonomija, Politika

Zdravstvena reforma

Kaj je glavna težava uporabnikov trenutnega zdravstvenega sistema? Čakalne vrste. Nad kvaliteto zdravstvenih storitev se večinoma ne pritožujemo. Če bi bil zloben, bi dodal da zato, ker itak v večini nismo usposobljeni za ocenjevanje. In se nam v večini ne sanja, da so recimo novorojenčki deležni 2x manj presejalnih testov pri rojstvu, kot v razvitejših državah. Ali da za posamezne bolezni drugje že uporabljajo učinkovitejša (in dražja) zdravila. In kar ne vemo, to pač ne boli.

Čakalne vrste so tako tisto največje zlo, ki ga vidimo v slovenskem zdravstvu. Da do potrebnih storitev ne moreš takoj, ampak šele čez čas. Ko prideš na vrsto.

Kot je pred leti že pojasnil g. Mrkaić za Finance (že samo z omembo tega strokovnjaka, ki trenutno dela pri svetovni banki je moj prispevek izgubil vso kredibilnost), so čakalne vrste enostavno namenjene temu, da je potrebno opraviti manj storitve. Ker marsikdo pač ne dočaka sovjega vrstnega reda. kruto, ampak takšen sistem pač imamo.

Kot pa pojasnjujejo odgovorni pa vzrok za čakalne vrste ni prezasedenost zdravnikov ali naprav. Nop. Vzrok je pomanjkanje denarja. Zavarovalnica, v bistvu paradržavna razdeljevalnica, določi koliko posamezne storitve lahko posamezen izvajalec opravi in to je to. Več ni plačano.

Če želimo skrajšati čakalne vrste, je potrebno enostavno plačati več storitev. Za to je pa potrebno ali več denarja, ali pa nižja cena storitev. Vse ostalo je pesek v oči. In za več denarja je potrebno bodisi povišati prispevno stopnjo, ali pa razširiti osnovo za prispevke z recimo obremenitvijo avtorskih honorarjev in podobnih prejemkov. V povišanje prispevne stopnje v teh težkih gospodarskih časih ne bodo šli. Osnovo za prispevke pa bodo definitivno širili, je pa vprašanje ali bo priliv iz tega vira občuten. Po moje ne. Bo zanemarljiv, in bo kvečjemu rezultiral v to, da se bodo plačila začela izvajati v drugi obliki -> še več dela na črno.

Nižanje cene storitve bi najbolje izvedli z povečanjem konkurence. Z vspostavitvijo konkurence med posameznimi izvajalci. O tem pa seveda naša socialistična vlada ne razmišlja. Če bi zavarovalnica tovrstne storitve kupovala na trgu, seveda tudi oz. predvsem pri javnih zavodih, bi jim s tem najbolje omogočila specializacijo in učinkovitejše pa tudi kvalitetnejše opravljanje storitev. Kaj je možno se lahko samo učimo od Indijcev (res ogleda vreden video).

Ministrove ideje, o omejevanju dela, omejevenju podjemnih pogodb ipd…. cene storitev ne bodo znižale. Še več. Komot bodo lahko povzročile dvig cen. gre enostavno za to, da so se zdravniki navadili na nek status (=denarni prihodek). Če se jim ukine možnost dodatnih zaslužkov (podjemne pogodbe), bodo pač pritisnili, da se jim osnovne plače povečajo, da se vsaj delno kompenzira izguba. Denar bodo izvajalci za ta dvig imeli, ker podjemnih pogodb več ne bo. Seveda pa ob tem ne bodo pristali na dvig norm. Kar pomeni, da bodo za več denarja opravili isto storitev. Cena storitev s tem naraste. Ob isti količini denarja, upade število izvedenih storitev, kar pomeni daljše čakalne vrste.

Poglejmo resnici v oči. Za denar gre! Za nič drugega.  In ekonomija ponuja rešitev. Vse leporečenje o urejanju odnosov, o popravljanju javnega sistema, o vsesplošni dosegljivosti je pesek v oči. Večina zdravnikov, velika večina zdravnikov, je trenutno v javnem sistemu. In rezultati so jasni. Imamo eno veliko štalo. Kjer imajo defakto tisti z debelo denarnico ali ustreznimi vezami in poznanstvi precej boljšo storitev kot ostali.

To seveda ne pomeni, da je potrebno vse privatizirati. Sploh ne. Naj kar ostane večina ustanov javnih. Ampak naj konkurirajo med sabo. Naj se vidi, kdo je dober. In ta naj bo dobro plačan. Nobene potrebe ni po uravnilovki, ki je trenutno prisotna. Reformirati se da na več načino, meni pa se zdi najprimernejša tale, objavljena na Političnem blogu.