Je že tako naneslo, da sva se z kolegom odpravila na pir in fuzbal v Mengšu na nesrečo (ali srečo) ravno v času ko je bilo na sporedu Špas teatra predstava 5 moških.com. Na nesrečo zato, ker so bile v kafiču zaradi množice obiskovalcev vse miza zasedene. Na srečo pa zato, ker so se mize po enem čiku, ko se je predstava začenjala, praktično vse mize spraznile, in sva se lepo lahko usedla na pir ali dva, pričakujoč četrto tekmo četrtfinala na Evru 2008.

In ni se še tekma dobro začela, ko se je na pir prijavil tudi Matjaž Javšnik s kolegom. In nato se mu je pridružil še nekdo, lepo ometuljčkan. Takrat mi je pa nekako potegnilo, da so tele pivski prijatelji povezani s predstavo. Potem je Javšnik nekam izpuhtel, verjento na oder, prišel je pa Jurij Zrnec, ki je očitno svoje že odigral. In nato še Lado Bizovičar. In ravno ko sem šel odtočit svoj pir, so vsi skupaj nekam zginili.

Moje sume, da so se odšli le priklonit, je potrdil koelga, ki je slišal da so točno to zaupali tudi kelnarci, češ, itak pridemo nazaj, pa bomo potem plačali, pa mizo šparaj. In res so prišli vsi štirje kmalu nazaj. Nadaljevali pijuckanje in gledanje fuzbala. Do konca. Do zaključenih podaljškov in penalov.

Četri, meni neznani metuljčkar je bil verjetno Matjaž Tribušon.

Ta večer se mi je torej odkrila temeljna poanta 5 moških.com, čeprav gledališča od znotraj nisem sploh videl, niti si te predstave nikoli ogledal. In to je, da pravi moški uspe urediti svoje življenje tako, da si vmes lahko mirno ogleda še fuzbal, spije kakšen pir, pri tem mu pa ženske vzneseno ploskajo. Saj verjetno nihče ne dvomi, da so bile gledalke v večini, in da so z ustreznim ploskanjem nagradile nastopajoče?

Ob tem je nujno dodati, da peti moški, ki ni prišel do pira in fuzbala, ni vreden omembe. Razen, e so ga v predstavi opravičili, da bo itak falil celo oddajo, ker se nekje zapija gledajoč fuzbal. Pa tudi Matjaž Javšnik je bolj copata, saj mu je skoz nekaj telefon zvonil, in je zihr pol tekme zamudil, ker je telefonaril.