Češka : Turčija – 3 : 2
Zato imamo radi fuzbal!
Podobna grozljivka kot zadnjič.
Day: June 15, 2008
TV preko interneta – Evro fuzbal, BigBrother,…
UEFA ponuja ogled posamezne tekme preko interneta za 1,99€, kar je enako 3 dnevnemu dostopu do (že mimo) 24 live streamov iz hiše BigBrother. Kjer si imel tudi dva streama, ki sta bila režirana. Dostop za cel šov je stal 10€, pri UEFI pa lenti dostop znaša 34,99€.
Pa ne želim primerjati fuzbala in BigBrotherja, čeravno jih je veliko prepričanih da imata enako ciljno publiko, le da je eno boljza moške, drug pa za ženske.
Želim predvsem poudariti, da so internetne storitve, tudi plačljive, med nami. Da bo čedalje več vsebin ponujenih preko interneta, zastonj ali plačljivo. Da se bo TV in internet počasi zlila, in sicer tako, da klasične TV več ne bo. Video bo seveda ostal. Bo pa prav gotovo dobil na interaktivnosti pred kavčem, in na deinteraktivnosti preko računalnika.
Tako recimo 24ur.com, prenaša že kar precej zadev v živo le preko interneta. Recimo Jonasov piknik, pa trening ognjenih na UEFI in na zadnje tudi 24 urno dirko v Le Mansu.
Ena od osnovnih lastnosti, ki si je TV nekako ne bo pustil vzeti, je ravno to, da je človek pasiven, in pasivno sprejema tudi vse reklame :-))) In resnici na ljubo, komu se pa po naporni službi še da jajcat z izbiro kaj bi gledal. Počiš se na kavč, pa poješ kar ti pripravijo. Če pa imaš voljo za kaj drugega, potem to pač ni TV. Ampak knjiga, bicikl ali internet.
Ampak konvergenca bo. Definitivno.
PS: T-2 prodaja Vesti na vesti po 0,1€, in si ogledaš lepo na TVju. Sam je kar nerodno. Morajo malce vmesnik izboljšati.
Hadove jagode, partizani in Črnivec
Po prelenarjeni soboti sem danes moral na bicikel. In sem se odpeljal proti Kamniški bistrici. Med potjo se pa nekoliko igral z idejo, da bi šel najprej do Kamniške, nato pa še na Črnivec. In ko sem tako gruntal, zavedajoč se, da te ponavadi po prvem hribu mine, da bi šel še na enega, sem se spomnil, da je kolega Črt omenjal pot na Črnivec preko Snovika, ki jo je prevozil v okviru maratona. Hm. hm. HM. Gremo!
In smo šli. Snovik. Nato pa v hrib. Kar kmalu makadam. Lep. Pa spet malo asfalta. In za enim voglom jagode. Vse polno. Vse rdeče. In sem se spomnil na HADa. In njegove jagode. Pa ravno včeraj sem bral o njih pri njemu. Ampak moja kolesarska politika, mi ne dovoli ustavljanja, sploh ne sredi klanca. Tako sem lahko le poslikal, z mobitelom iz bicikla, naslednji šopek jagod. Ki je bil precej manjši od prvotnega, kasneje pa več ni bilo omembe vrednih, ker sem bil verjento že previsoko. Kakorkoli, car tisti, ki na tem posnetku najde jagode :-)))) Tisti levi črni rob pa je zaradi nosilca mobitela, ki ga imam kar na balanco pritrjenega. Ima namreč tudi GPS, pa ga včasih uporabljam še za merilec hitrosti in GPS logger.
Lep pogled proti dolini
Še 5.5 km do Črnivca
Malce me je presenetila tudi temperatura, ki je nad Črnivcem padla že tako nizko, da sem videl svojo sapo. Pa spust do Črnivca, pa takoj naprej do razcepa za Kamniško bistrico. Kamor je šel Bik še štrik naj gre, pravi star slovenski pregovor. Pa sem odkolesaril še do Kamniške bistrice. In v bistvu sem bil kar presenečen kao enostavno je šlo. Gor se pa lepo obrnil, pa spet spust, prehitet ene par počasnetov in gremo proti Kamniku. Kjer so se pa začeli počasi pojavljati rezultati ture, verjento pa tudi hladu in premalo zaščite proti mrazu in vetru. Namreč noge so me kar pošteno začele boleti. Stegna predvsem.
In kar je pri tem najbolj smešno, noge so me bolj bolele, če sem miroval, in manj, če sem gonil. Zato sem pač pritiskal. Menjaje stoje in sede, in verjetno se kar precej pačil ob tem, saj me je poklical Primož, ki je ravno peljal nasproti, in mu je bilo takoj jasno, da je kar dobra tura za mano. Čist po resnici povedano sem nekje od Kamnika naprej kar precej trpel. In se temu primerno tudi kremžil.
Doma sem pa rabil kar ene pol ure, da sem prišel k sebi, da so se noge lepo ogrele in so bolečine prenehale.
Čeravno nisem prevelik ljubitelj muzike med kolesarjenjem, sem danes praktično celo furo poslušal Val 202. In sem tako izvedel da imamo poseben naravoslovni park namenjen slepim, ki lahko božajo, vonjajo in okušajo tam posajene rasltline. Pa tudi pogovor s Matjažem Pikalom ni bil slab. Pikalo mi je bil znan predvsem po tem, da je v enem svojem literarnem delu uporabil policista Petardo, v katerem se je pa prepoznal nek policist, ga tožil, in sodbo dobil. Svašta. Malce je le škoda, ker takšnih pogovorov ne vodijo novinarji ali novinarke, ki bi zmogli bistveno več, kot ponavljanje stereotipov in postavljanje bolj kot ne očitnih vprašanj.
Po Garminu sodeč sem pokuril 4368 kcal, naredil 1503 višenske metre, 77,7 km v 4 urah in 5 minutah. Kalorije sem seveda kasneje pridno nadoknadil :-)))
PS: Vidim da sem na partizane pozabil. No pred Kamnikom gor grede sem ugledal ene nekoliko starinsko napravljene partizane, v enem starem vojaškem kamionu, ki so se izgleda še zbirali pred gostilno. Nato pa me je med Kamnikom in Snovikom ena, izgleda da 50 let izgubljena, patrulja prehitela. In sem razločno videl rdečo peterokrako na kapi, oprema pa tudi iz tistih časom. Po starosti partizana sodeč gre pa za enoto, ki je očitno sredi kakšnega juriša padla v time gap. Pa so sedaj ven prišli. Ker sicer bi bil ene 40 let starejši.
Lepo je biti Hrvat ko so Slovenci doma
(Lepo je biti Hrvat video [24ur.com])
Ožujsko pivo, se je odločilo v novi reklami zaigrati na nogometna nacionalna čustva. Reklame, ki zaigrajo na čustva so ponavadi kar uspešne. Nacionalno je za to zelo prikladno, in v tem niso hrvati nič posebnega. Recimo reklame za Mercator v zadnjem času tudi igrajo na nacionalna čustva Slovencev, češ kupujmo Slovensko, skrbimo za Slovenijo (dobavitelji,…) ipd….
Poleg slovenske variante imajo baje tudi angleško. Kakorkoli, me prav zanima koliko Slovencev, ki bodo letovali na Hrvaškem bo pilo Ožujsko? Mene sicer niti na Hrvaško ne bo. Pa ne zaradi nacionalizma, pač pa ker imajo enostavno zanič ponudbo in odnos za letni dopust.