Po emailu sem dobil novo verižno pismo, ampak tokrat ga predajam naprej. V seriji raznih nebuloz o odpadlih jajcih, če ne pošlješ 4 naprej, ali pa recimo o pomenu narobe obrnjene PIN številke …. je tole po moje dokaj pristno in koristno.

——————————————————-
POZOR! Slovenija na muhi spletnih goljufov!

Pred nekaj tedni sem na slovenskem spletnem portalu avto.net oddal oglas za prodajo osebnega avtomobila. Cez nekaj dni se je name po e-posti obrnil Robert Smith, ki se je izdajal za potencialnega kupca iz Anglije.
V vrsti e-postnih sporocil, ki sva jih izmenjala, je z vprasanji ustvarjal vtis resnega kupca, in ko se je odlocil, da vozilo vzame in pokrije celotne transportne stroske, se mi to ni zdelo nic sumljivega. Dokler nisem cez nekaj tednov prejel cek z veliko previsokim zneskom …

Vse skupaj se je, kot receno, zacelo z oglasom na samo slovenskem portalu rabljenih avtomobilov. Ocitno nismo vec tako lokalni, kot si mislimo.

V prvem e-postnem sporocilu, na katero sem odgovoril bolj iz radovednosti kot iz upanja, da bom avtomobil prodal, me je posiljatelj spraseval po namenih prodaje, ohranjenosti vozila, zadnji ceni, slikah … skratka, vse skupaj je zvenelo verjetno. Navsezadnje smo v EU-ju in imamo prost pretok blaga in storitev. Na posto sem odgovoril z zelenimi podatki, sledilo je se nekaj izmenjanih sporocil, dokler me ni cez slab teden Robert obvestil, da zivi v Dublinu in se ukvarja s prodajo vozil, da je svoji stranki, ki isce tako vozilo, pokazal moje odgovore, in da se ta strinja za nakup za vrednost, ki sem jo navedel (3000 evrov). Obvestil me tudi, da bo glede transporta vse uredil kupec, saj da bo ceno transporta dodal k ceni vozila.

Skratka da mi bo stranka poslala cek (poziva me, naj mu sporocim tocen naslov in telefonsko stevilko). Vesel sem odgovoril z zelenimi podatki …

ZAPLET

Cez nekaj dni sem dobil e-posto, v kateri me je Robert (smithrobby35@yahoo.co.uk) obvestil, da je bilo placilo poslano in naj mu sporocim takoj, ko cek dobim. Zanimivo se mi je zdelo, da v dobi elektronskih nakazil (wire) se vedno operiramo s ceki, toda – kaj pa Anglezi vedo, kajne? Vseskozi me je motilo se nekaj, pa nisem znal cisto pokazati s prstom, kaj tocno ….

Nato sem cez nekaj dni prejel iz Dubaja (!) hitro posto preko TNT-ja. V kuverti je bil le in samo cek za 8500 evrov, brez kakrsnih koli prilozenih dopisov. Se bolj sumljiv se mi je zdel cek francoske banke FORTIS.

Kaj za vraga ima Dubaj z angleskim oziroma irskim kupcem? Poleg tega je bil na ceku naveden racun nekega francoskega podjetja:

TOURISME ET TRANSPORT INTERNAT
9 ROUTE PRINCIPALE DU PORT
92230 GENNEVILLIERS
TOURISME ET TRANSPORT INTERNAT

Oziroma – kot mi je pozneje pomagal Google Translate – sole za turizem iz okolice Gennevilliersa v Franciji. Kam pa k tej zadevi sodi Francija in kam ta sola?

A cek je deloval pristno, na njem so bili moji podatki … Pisal sem Robertu in ta mi je potrdil, da je to cek, ki sem ga cakal. Ko sem ga povprasal, zakaj je na njem znesek 8500 evrov, ce pa sva se dogovorila za prodajno ceno 3000 evrov, mi je pojasnil, naj unovcim cek, nato pa naj 3000 evrov zadrzim zase kot placilo, iz preostalih 5500 evrov pa naj krijem transportne stroske. Saj naj bi izbrano transportno podjetje (s katerim je ze on uredil vse podrobnosti) zahtevalo placilo od posiljatelja pred prevzemom tovora. In da me bodo iz transportnega podjetja ze obvestili in mi razlozili …

Se isti dan sem z novega e-postnega naslova prejel dopis transportnega podjetja, kjer je med drugim navedeno, da bodo prisli po avtomobil in da se mi bojo identificirali z ustreznimi papirji, da pa naj pred tem prek bancnega sistema nakazil Western Union nakazem dogovorjenih 5500 evrov na neki racun oz. neki osebi v Zdruzenih Emiratih (ha! Pa smo spet v Aziji!).

Od domnevnega transportnega podjetja se mi je oglasila predstavnice Amanda Anna (globalgmtshippingagency@asia.com) , kjer so med drugim navodila, da naj 5500 evrov nakazem na njihov racun prek Western Uniona s podatki:

SENIOR ACCOUNTANT
NAME: TALABI FUNSHO BANDELE
ADDRESS: BUR DUBAI, DUBAI
UAE 00971
UNITED ARAB EMIRATES

Naslov podjetja pa naj bi bil: Global Gmt Shipping Agency, Centre mathings cross, Belvis road, Abu Dhabi, UAE. Tel 04 545 8884 …

Verjetno je odvec povedati, da so zdaj v moji glavi ze utripale rdece luci.
To je pa sumljivo! Zakaj bi nekdo kupil avtomobil za 3000 evrov, za transport zanj pa placal vec kot se enkrat toliko? Ob tem velja poudariti, da prodajano vozilo ni nic posebnega, nobena redkost ali oldtimer, in verjetno bi jih v Nemciji, ce ze ne na Otoku, dobil vec in se ceneje. Zakaj se torej ukvarja z menoj?

ODKRIVANJE

Obrnil sem se na nekaj slovenskih bank in se pozanimal, kako je z unovcevanjem cekov. Razlozili so mi, da v vecini primerov cek izplacajo, vendar pa da se mora prinasalec zavezati, da v primeru, da ni kritja oz. se kasneje izkaze, da je kaj narobe, banki jamci s tem zneskom (ga vrne).

Koncno sem doumel kako poteka goljufija:
1. Kandidat prejme cek.
2. Kandidat cek unovci v svoji banki in dobi denar.
3. Del denarja prek Western Uniona nakaze nekam v tujino.
4. Morda celo odda predmet nakupa.
5. Banka ga obvesti, da je cek ponarejen/napacen znesek – skratka nekaj narobe.
6. Kandidat mora banki vrniti denar.
7. Kandidat ostane brez denarja (in ce so goljufi hitri, se brez predmeta prodaje).

Posiljanje denarja prek Western Uniona je namrec zelo enosmerno dejanje.
Denar lahko v ciljni banki dvigne kdorkoli, ki pozna geslo – tega pa naj bi po nakazilu sporocil transportnemu podjetju.

PRIJAVA IN RESEVANJE

Takoj po prejetju ceka se mi je vse skupaj zdelo zelo cudno, zato sem po internetu iskal morebitne podobne primere, ceke te banke, podobne zgodbe. Le stezka sem nasel nekaj podobnih zgodb, v glavnem z iskanjem po kljucnih podatkih (posiljatelj ceka, banka, kraj), saj se je izkazalo da je vecina zadetkov oz. informacij v francoscini. Po pomoci z orodjem Google Translate sem izluscil zelene informacije o podobnih zgodbah in seznam in slike ponarejenih cekov (celo na cek istega izdajatelja), zato sem bil ze takoj preprican da gre za morebitno goljufijo.

Ta sum se mi je se potrdil, ko sem na SKB banki pokazal cek in povprasal, ali jim je to kaj znano. Na oddelku za cekovno poslovanje s tujino so mi povedali, da so imeli ze vec primerov in da se po navadi izkaze, da gre za ponarejen cek oziroma del ceka – najveckrat znesek. Na mojo zahtevo so se v SKB banki obrnili na banko FORTIS (banka izdajateljica ceka), kjer so potrdili, da je cek ponarejen in da je bil racun posiljatelja denarja zaprt 16. februarja letos.

Ob ponovnem pregledu e-sporocil, ko sem se odlocal za prijavo poskusa goljufije, mi je koncno kliknilo, kaj se mi je ze vseskozi zdelo cudno in sumljivo. Anglescina je bila izredno slaba, polna slovnicnih napak, napacno crkovanih besed … Sprva, navajen posebnosti internetnega komuniciranja in krajsanja besed, temu pac nisem pripisoval veliko pozornosti.

DETEKTIVSKO DELO

Ker so vsa e-postna sporocila prihajala od zastonjskih e-postnih ponudnikov (yahoo.co.uk, asia.com), je iskanje identitete pravega posiljatelja izredno tezavno, ce ne celo nemogoce. Vse, kar sem imel, je bil zabelezen IP-naslov prvega komentarja, ki mi ga je Robert poslal kar prek sistema avto.net – zabelezena sta bila IP-naslov in cas:

IP obiskovalca :195.131.84.202
Datum in ura oddaje :29.8.2007 1:51:09

Na ripe.net sem preveril, od kod je ta IP, in ugotovil, da izvira iz Rusije. Presenecenje…

% Information related to ‘195.131.84.192 – 195.131.84.255’
inetnum: 195.131.84.192 – 195.131.84.255
netname: WEBPLUS
person: Michael V. Vasiliev
address: ZAO WebPlus, 29 Kolomenskaya
address: 191119, Saint-Petersburg
address: Russia
phone: +7 812 3269020
fax-no: +7 812 3269029

Oborozen z osnovnimi informacijami sem se obrnil na Arnesov Si-CERT, kjer pa za podoben primer pri nas se niso slisali …

Ker bi me, ce ne bi bil pazljiv, gladko napeli (verjetno po vozilo ne bi bilo nikogar, a bil bi ob 5500 evrov), sem se odlocil podati prijavo poskusa goljufije proti neznanemu storilcu. Ker vem, da je sledenje internetnim komunikacijam v casu, ko imamo anonimne prehodne streznike (proxy, TOR), brezplacne e-postne racune in ko je mozno dobiti in se oglasati na anglesko telefonsko stevilko prek Skypa prakticno kjerkoli na svetu, v najboljsem primeru tezko, sem se hotel obrniti kar na Interpol. A njih najti pri nas je to tezko (izognil se bom komentarjem spletnih strani policije in MNZ-ja) – povem naj le to, da za kontaktne stevilke in informacije, ki bi drzavljanom olajsale komunikacijo z njimi, se niso
slisali …

Nato sem po izgubljanju po organigramih na www.policija.si le sklenil, da se moram verjetno obrniti na Sektor za gospodarsko kriminaliteto (SGK) oz. na njegov Oddelek za racunalnisko kriminaliteto. Poklical sem jih in prijazno so mi razlozili, da je bolje, da se obrnem kar na Sektor za gospodarsko kriminaliteto, da jih bodo oni kontaktirali po potrebi (da pa se sicer bolj ukvarjajo z vdori, nelegalnim razpecevanjem programske opreme in krsenjem avtorskih pravic) …

SODELOVANJE S POLICIJO

Podal sem se na Sektor za gospodarsko kriminaliteto in 2. oktobra podal prijavo. Takrat Robertu nisem vec odgovarjal na e-posto z namenom ne preplasiti ga, da bi zdruzbi policisti in preiskovalci laze prisli na sled.

Na moje popolno presenecenje pa je SGK vse skupaj vzel bolj birokratsko kot zares. Sicer prijazen gospod, ki je bil tisti dan ravno dezuren za sprejem strank, si je vse zapisal v zvezek (na papir!), sprejel moje natisnjene dokumente in kopije ceka … in preveril pri kolegih, ki naj bi se bolj spoznali na mojemu podobne primere, kaj narediti. Zvedel ni nic, razen tega, da so vsaj enega Slovenca pred casom na enak nacin ze nategnili, baje za okoli 20 evrskih tisocakov (kolikor sem razumel med vrsticami – saj mi ni bilo ravno razlagano stanje – postopek naj se ne bi bil zakljucen).

Ko sem po treh tednih obupal, da bo kdorkoli sploh naredil karkoli (in pri internetu in odkrivanju sledi stejejo minute in ure, ne pa dnevi in tedni!) sem po 20. oktobru od SGK-ja prejel dopis, da so mojo prijavo odstopili v resevanje lokalni policijski postaji Ljubljana Bezigrad.

Takrat mi je vse padlo dol. Pa ne da bi dvomil o sposobnostih policistov na postaji LJ-Bezigrad. Toda – kaksne reference pri resevanju internetnih goljufij, kaksne vzvode za sodelovanje z mednarodnimi policijskimi silami pa imajo tam? Pred desetimi leti sem tam prijavil krajo obicajnega kolesa – do danes ga niso nasli … Bodo lahko stopili na sled spletnim goljufom iz Rusije? Ocitno nekomu ni bilo nic jasno ali pa je srecno nakljucje, da so poskusili ogoljufati napacnega in jim to ni uspelo, nasim policistom signal, da se jim s tem ni treba ukvarjati.

IN KAJ ZDAJ?

Ne glede na neuspeh prijave imam obcutek, da bo podobnih goljufij zdaj, ko smo del EU-ja, cedalje vec in da se moramo tudi Slovenci predvsem seznaniti s tem. Glede na mlacnost obravnavanja nasih organov pregona pa le
zlobna pripomba: ce ste brezposeln informatik, je spletno goljufanje ocitno se varen nacin ropanja ljudi po svetu, saj vam nihce ne more nic …