V zadnjem ŽiTu je dr. Radko Osredkar opisal pomen sode, žveplene kisline in klora pri industrijski revoluciji, predvsem pa kako so razvijale metode ridobivanja. Članek, kakršnega smo sicer že vajeni od dr. Osredkarja, ki za ŽiT že dlje časa piše v rubriki godovina tehnologije. V tej številki je sicer že 153 del, upam pa da jih bo še zelo veliko. Ker dr. Osredkar zelo dobro predstavlja tehnologije, ki nedvomno sodijo v takšno revijo, za razliko od poiskusov biti znanstven, kot sem opisal v Geometriji Slovenskih cerkva.

Dr. Osredkarja sem sicer spoznal osebno. Na izpitu fizike na faxu. Ki sem ga valjda naredil v prvo, saj mi je fizika nekako vedno bila predvsem v veselje. Med drugim sem bil nekoč, še v času Jugoslavije, zvezni prvak v fiziki, tako da mi en izpit pri bolj popustljivem profesorju res ni predstavljal kaj veliko. Zato pa toliko bolj z veseljem berem njegove prispevke.

Ampak kaj ima to veze s starosto znanstvene fantastike Julesom Vernom? V svoji knjigi Skrivnostni otok, je namreč podobno kot dr. Osredkar opisal pomen žveplene kisline, pa tudi sode. Opisal je načine pridobivanja, v razmerah da si brodolomec na skrivnostnem otoku. Sicer je potrebno vse napisano vzeti malce z rezervo, ampak verjetno so vsaj osnove pravilne. Podobno kot v članku v ŽiTu je tudi Verne omenil, da bi lahko industrijski napredek države merili v porabi žveplene kisline.

Pa ne namigujem na to, da je dr. Osredkar kopiral Julesa Verna. Nop. Ker v ŽiT je lepo napisal, da je ta trditev okoli porabe žveplene kisline zrasla na zeljniku nem. kemika Liebig-a. Tako da je verjento kar Verne tisti, ki je kopiral. Tam nekje leta 1874.

Sicer pa si več preberite v ŽiTu.