Najboljši blog: moja razmišljanja

Vaje iz razmišljanja, pisanja in besedičenja. (by jeanmark)

Tag: Življenje in tehnika

Strokovno

RNK – ribonukleinska kislina

human-genomeBrez skrbi, ne bom začel razlagati kaj to je, in čemu služi, čeravno tudi to ne bi škodilo. Če pa koga zanimajo zadnji trendi na tem področju pa si to lahko mirno prebere v zadnji številki (4/2009) ŽiT – revija Življenje in tehnika (wikipedija stran). Članek se mi zdi zanimiv predvsem zaradi tega, ker nas spomni, kako navkljub vsemu razvoju znanosti in tehnike zelo malo vemo o človeškem telesu.

Biologi so namreč pred časom sklepali, da imajo kompleksnejši organizmi, recimo človek, precej več genov kot manj razviti, recimo črvi. Pa vendarle zadnje čase raziskave kažejo, da je število genov zelo podobno. 20.000 proti 25.000. Skratka 20-25% več genov, za koliko kompleksnejši organizem?

Continue reading “RNK – ribonukleinska kislina”

09.05.2009
Uncategorized

Jules Verne : Življenje in Tehnika

V zadnjem ŽiTu je dr. Radko Osredkar opisal pomen sode, žveplene kisline in klora pri industrijski revoluciji, predvsem pa kako so razvijale metode ridobivanja. Članek, kakršnega smo sicer že vajeni od dr. Osredkarja, ki za ŽiT že dlje časa piše v rubriki godovina tehnologije. V tej številki je sicer že 153 del, upam pa da jih bo še zelo veliko. Ker dr. Osredkar zelo dobro predstavlja tehnologije, ki nedvomno sodijo v takšno revijo, za razliko od poiskusov biti znanstven, kot sem opisal v Geometriji Slovenskih cerkva.

Dr. Osredkarja sem sicer spoznal osebno. Na izpitu fizike na faxu. Ki sem ga valjda naredil v prvo, saj mi je fizika nekako vedno bila predvsem v veselje. Med drugim sem bil nekoč, še v času Jugoslavije, zvezni prvak v fiziki, tako da mi en izpit pri bolj popustljivem profesorju res ni predstavljal kaj veliko. Zato pa toliko bolj z veseljem berem njegove prispevke.

Ampak kaj ima to veze s starosto znanstvene fantastike Julesom Vernom? V svoji knjigi Skrivnostni otok, je namreč podobno kot dr. Osredkar opisal pomen žveplene kisline, pa tudi sode. Opisal je načine pridobivanja, v razmerah da si brodolomec na skrivnostnem otoku. Sicer je potrebno vse napisano vzeti malce z rezervo, ampak verjetno so vsaj osnove pravilne. Podobno kot v članku v ŽiTu je tudi Verne omenil, da bi lahko industrijski napredek države merili v porabi žveplene kisline.

Pa ne namigujem na to, da je dr. Osredkar kopiral Julesa Verna. Nop. Ker v ŽiT je lepo napisal, da je ta trditev okoli porabe žveplene kisline zrasla na zeljniku nem. kemika Liebig-a. Tako da je verjento kar Verne tisti, ki je kopiral. Tam nekje leta 1874.

Sicer pa si več preberite v ŽiTu.

14.06.2008
Uncategorized

Geometrija Slovenskih cerkva

Pred časom sem razmišljal, ali se bi lotil analize slovenskih cerkva, z namenom dokazati ali ovreči hipotenuzo(*) da se iz vsake slovenske cerkve vidi tri druge. Z poznavanjem geolokacij in višinskega profila Slovenije, je to to pač računski postopek, ki verjetno ni ravno enostaven, je pa izvedljiv. No pa kdaj drugič o tem.

Na temo geometrije slovenskih cerkva je v zadnji ŽiT (Življenje in Tehnika) objavljen članek Andreja Skvarča z naslovom Uporaba metra v Sloveniji že pred tisočletji.

Avtor na osnovi lokacij cerkva išče “kronski dokaz” za uporabo metra kot merske enote že mnogo preden je bila uporaba le tega zakonsko določena. Primer takšnega dokaza je recimo devet razdalj po 5400 metrov, med cerkvami na širšem Mengeškem območju. Takšna natančnost seveda jasno kaže da so znali že pred mnogo leti (veliko cerkev je grajenih na ostanih prejšnjih svetišč) ne le meriti velike razdalje, temveč tudi uporabljali meter. Avtor tudi namigne na povezavo s kotom 54 stopinj, kar je polovica notranjega kota petkotnika. Torej ne le da so znali merti razdalje, temveč tudi kote.

Kar pa seveda ni presenetljivo. Pri merjenju velikih razdalj se ponavadi uporablja ravo merjenje preko kotov.

Navedenih je še precej primerov, od tega, da je povezava med dvema cerkvama paralelna z povezavo med drugima dvema (3 primeri), da skica cerkev odslikuje položaj zvezd v Velikem vozu ali Orionu (švica), in pa en kup primerov pentagramov na osnovi položaja zvezd.

Sam sem do tovrstnih raziskav zelo skeptičen. akaj naj pojasnim na primeru kriptografske metode, edine, ki je nezlomljiva. Gre seveda zato, da če je ključ s katerim želimo zakodirati neko besedilo enako dolg kot besedilo samo, je takšno enkripcijo nemogoče zlomiti. Enostavno zato, ker lahko iz nekega besedila s pravim ključem odkodiramo poljubno drugo besedilo. Še lažje delo pa imamo, kadar želimo iznekega obširnega besedila izločiti par stavkov. Ključ je v tem primeru še precej enostavneje najti. Tako recimo obstajajo ljudje, ki so sveto prepričani da je biblija itak povedala že vse, kar je bilo za povedati. Seveda, s pravim ključem, lahko iz biblije prebereš ma čisto vse kar si želiš.

In enako lahko velja, da bi bil popolnoma prepričan bi moral opraviti analizo in ne le kritično pisariti, tudi za geografijo Slovenskih cerkva. To da je med 10 cerkvami kar 9 razdalj dolgih 5400 metrov, lahko predstavimo tudi tako da 34 razdalj NI dolgih 5400. In pri tem sploh še ne vemo, koliko je še cerkvic na tem področju, ki pač v to analizo nekako niso pasale. Dodatno pa avtor ugotavlja, da so nekatere razdalje zelo točne, druge pa odstopajo od 70 do 100 metrov navzdol ali navzgor. Se pravi v bistvu je 9 razdalj med 5300 in 5500 metri. V bistvu bi bilo zanimivo videti graf razdalj, med slovenskimi cerkvami. In potem bi videli, ali kakšna razdalja res značilno odstopa. Verjetno bi znal maksimum res biti nekje okoli te razdalje. Ker gre pač za okroglo uro hoda. Kar pomeni da imaš potem do najbližje cerkve cirka pol urce hoda, kar se sliši sprejemljivo.

Avtorju po moje manjka malce znanstvenega pristopa. Znanstveni pristop, pomeni da gre raziskovalcu predvsem za resnico, ne pa za kakšne druge cilje. Se pravi da ko najde neko domnevno pravilo, hipotezo, jo poiskuša dokazati pa tudi ovreči. In ni zadovoljen s tem, da mu pač uspe približno postaviti 4 cerkva na točke pentograma, nato pa malce namigne da na petitočki pa lahk obstajajo ostanki kakšnega svetišča.

Ravno tako je malce na silo privlečen dokaz o uporabi metra glede na razdalje ki so 5400 metrov, pa še to v bistvu od 5300 do 5500. Te razdalje so ravno tako dober dokaz za uporabo milje, ali palca lai sežnja. Pa tudi za uporabo cerkvene milje, ki je 5400 metrov, in sem si jo ravnokar izmislil.

Ima malce slabe vesti, ker sem predvsem se lotil sesuvanja avtorja, pa nič konstruktivnega naredil. Ampak to delam predvsem z namenom, da bi morda avtor postregel še s kakšnimi trdnejšimi dokazi, da smo v Sloveniji že pred davnimi časi imeli geodezijo na nivoju vsaj starih grkov, če že ne boljše.

(*) – he he, valjda ni hipotenuza, ampak hipoteza. To je le test kako pozoren bralec ste.

18.05.2008
jeanmark je moj nick name, ki ga uporabljam na forumu Financ, kjer sem bil nekoč precej aktiven. In nekako sem ga obdržal.

Več o meni »

O čem smo pisali včeraj?

  • 2. mesec
  • 6. in 7. teden
  • 4. in 5. teden
  • Rehabilitacija 3. teden
  • Rehabilitacija – 1.-2. teden

Kategorije

Arhiv objav

March 2023
M T W T F S S
« Oct    
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031  

Obiščite tudi:

Zabavno.si

Denarnisupermarket.com

Nastja.com

Periskop.si

Proudly powered by WordPress | Theme: Sin by vsFish.