Entries Tagged as ''

Prvonovemberske sveče

Vsako leto ta čas, se v trgovinah pojavi kopica sveč. Seveda pa trgovci ne bi bili trgovci, če ne bi ustregli čisto vsaki potrošniški kaprici. In tako imamo na voljo tudi sodobne, večno goreče, sveče.

Sveča v klasični obliki ima kar nekaj simbolike. Ker je njena osnovna lastnost to, da prej ali slej dogori, je prižgana sveča na grobu znak, da se je na preminulega pred kratkim nekdo spomnil in mu prižgal svečo.

Če pa na grobu gori večna sveča, pa pomeni le to, da si nekdo želi prepričati ostale, da večkrat pomisli na pokojnika, kot se to dejansko zgodi. Da ima nekdo toliko več opravka s tem, kaj si bodo drugi mislili o njem, kot s spominom na pokojnika.

Sveča ima tudi simboliko minljivosti. Z dogorevanjem sveč, dogoreva tudi življenje slehernika izmed nas. Večna sveča kaže željo po zanikanju minljivosti. Hm, morda bi prižigalec takšne sveče svojo energijo raje namenil uživanju življenja, kot zanikanju smrti.

V teh dneh, bi morda raje, kot da na grobu prižigamo sveče zato da jih drugi opazijo, čas namenili nam samim in mislim na tiste, ki jih ni več. Za to lahko uporabimo, če že moramo, tudi čisto majhno svečko, brez odvečne plastike ali celo elektronike.

Nedelja – ali zakaj biti sam

Današnja nedelja je pa skoraj idealna. Takšen mir vlada okoli mene, da se resnično sprašujem ali je kaj narobe. da morda celo pogrešam koga. No, saj veste kaj pravijo hvaljenju dneva pred nočjo. Ravnokar se je namreč iz sosednje sobe oglaisla naša najmlajša. Govoriti sicer še ne zna, pa jo to čisto nič ne ovira pri komuniciranju.

No, po kratki prekinitvi, dolgi sicer le eno vrstico, ker sem vmes s štrudlom nahranil našo ravno prebujeno najmlajšo, lahko nadaljujem.

Zanimivo je, da najdemo kopico nasvetov in navodil, knjig in tečajev, kako se obnašati v družbi. Zelo zelo malo pa je napisano o tem, kako naj se obnašamo ko smo sami. Pa vendar je življenje takrat ko smo sami, tisti lakmusov papir, ki nam pokaže kam pluje naše življenje. Če namreč sami s sabo nismo zadovoljni, se to najbolje pokaže ravno takrat kadar smo sami. Ko padejo kulise, ko se odložijo maske. Ko smo sami s seboj in svojimi mislimi.

V prihodnje torej, ko boste sami, izkoristite ta dragoceni čas. Sodobni čas nas ni prikrajšal le za tolikokrat omenjen čas s prijatelji. Še bolj nas je verjetno prikrajšal za čas, ki je bil namenjen nam samim.

Šoping

Baje, da je šoping postal naš način življenja. Tako pravijo. Da namesto v naravo raje zahajamo v velike šoping centre, kjer preživimo pol dneva. Seveda tudi mene zanese tja. Čeravno se tega zelo redko veselim. Ponavadi grem, ker pač moram.

Zato pa takrat opazujem okoli sebe. In kaj vidim? Zelo malo ljudi, ki bi bili veseli. Večina je zaskrbljena (valjda, saj bodo spet spraznili denarnico), ali pa malce načetih od silne gužve, napora izbiranja in napornega dneva, ki je za njimi.

Nekaj čisto drugega, kot če recimo pogledaš ljudi na Šmarni gori, kjer so sicer zadihani, zato pa toliko bolj veseli.

Seveda je najlažje za ta premik v kvaliteti življenja okriviti šoping centre. Kapitalizem. Turbopodjetnike. Amak resnica je mnogo bližja. Resnica je v nas samih.

Jutri, ko bo znova lep dan, se vprašajte, kje ga želite prebiti. Nič ni narobe, če boste izbrali šoping center. Pomembno pa je, da je izbira vaša. Da ne odločajo drugi o vaši usodi.

Včasih je težko biti šef

Danes sem moral pritisniti na zaposlenega. Dejstvo je, da ni opravil nalog, ki si jih je sam zastavil. Rok je pa mimo. O tem me niti ni obvestil, da bi recimo replanirai projekt. Na večkratna vprašanja, ali potrebuje pomoč, je bil odgovor vedno nikalen.

Kaj mi je bilo storiti? Še enkrat poiskusiti s pomočjo, ali preiti na bolj oster način? Odločil sem se za slednje. Ne z lahkim srcem, in ne brez slabe vesti. Zavedam se, da to lahko pomeni tudi njegovo destimulacijo. Da bo morda začel iskati novo službo. Škoda ga je, ker določene kvalitete vseeno ima. Ampak koliko časa naj se tolerira slabo delo? Morda toliko, da bodo pod vprašaj zaradi položaja prišle še službe ostalih sodelavcev?

Me prav zanima, ali se z tem vidikom sooča kakšen od socialistov, ki na glas obsojajo nas turbokapitaliste, nas neoliberalce. Med katerimi smo tudi tisti, ki se podpisujemo pod plačilne liste svojih zaposlenih. Z veseljem mu za en mesec prepustim to delo. Naj uživa!

LDSova izbira

Zanimivo, kako si danes na konju in jutri pod oslom. Dejstvo je, da je Drnovšek povzdignil LDS, mu dajal pečat in ga potiskal naprej. In da je bil danes izbran Kacin.

Ne, ali Kacin ne bo dolgo predsednik, ali pa LDS ne bo več stranka kot smo jo poznali. No, to po pravici povedano že sedaj ni več.

Čeprav na prvi pogled čudno, je LDS verjento izbrala najboljšega kandidata. ker sedaj je verjetno vsem jasno, da je potrebna korenita prenova stranke, ki bo naplavila na vrh tudi novega predsednika.

Zaželimo jim uspeh. LDSu namreč. Slovenija si zasluži tudi dobro opozicijo.

Pšenični zdrob

Zadnjič v Mercatorju izbiram pšenični zdrob. Ker rad preverim ponudbo, sem pogledal kaj ponujajo. Najenostavnejši stane cirka 220 SIT/kg. Seveda imajo tudi posebne, takšne z baby oznako. Zdrob je seveda zdrob, povrh vsega še isto šifriran (Tip 400). Ampak mladi starši seveda radi kupijo svojemu otroku nekaj boljšega, zado rade volje za isti zdrob odštejejo 500 SIT.

Če pa zdrob malce bolj grobo zmeljejo, dobi seveda novo ime. Takšnemu se reče Kus-Kus, pa še kakšna kamela mora biti zraven narisana in že ga lahko prodajaš za 1000 SIT / kg.

Moka, iz iste surovine, le nekoliko drugače se obdela pa pride cirka 100 SIT/kg.

Moram reči da je prav zabavno pogledati kaj dela marketing in trženjski pristopi iz nas potrošnikov :-)))