Socialistična alternativa

Ker verjamem, da se ni dobro zapirat v lastne miselne kroge, občasno zaidem tudi na “drugo stran”. Okrogla miza ob predstavitvi knjige Socialistična Alternativa avtorja Michaela Lebowitza je bil en takšen izlet na drugo stran. In ni mi bilo žal.

Simon Tecco, publicist in dober poznavalec družbenih gibanj v Latinski Ameriki, velik zagovornik socializma, je na osnovi svojih izkušenj iz južne amerike lepo opozoril na težave in napake, ki spremljajo uvedbo socializma, vključujoč nagajanje zunanjih držav. Zaključil pa je nekako z izraženo jezo, nad trenutnimi ljubitelji socializma, kot sta Podemos v Španij n ZL v Sloveniji. Jezen zato, ker po njegovo niso in ne zmorejo resne refleksije na pretekle poiskuse uvajanj socializma in s tem v naprej minirajo vse bodoče poiskuse. In ravno to pomanjkanje refleksije boli vsakega pravega pristaša socializma, kot je on sam, ker že v naprej na propad obsodi morebitno uveljavitev socializma.

Ob dodatnem vprašanju, kaj so po njegovo bil te konkretne napake pa je omenil predvsem odtujenost elite od ljudi, zanikanje ekonomskih zakonitosti, strankarske interese pred interesi ljudi ipd… Sam v bistvu svobodnega trga ne vidi kot nekaj, kar bi bilo  sporu s socializmom, predvsem zaradi zavedanja, da je socializem propadel predvsem zaradi ekonomske (ne)učinkovitosti. Ljudem lahko sicer zelo dolgo pereš možgane o svetlem življenju, ko pa so enkrat otroci lačni, pa mora, če želi zadržati oblast, poseči po močnejših, represivnih metodah.

Tega z njim ni delil Rok Kogej, ki pa ravno trg vidi kot temeljni problem, in se je skliceval na socialistični trikotnik (iz knjige, ki je bila vodilo razprave), brez katerega socializem ne more preživeti. In ravno v tem on vidi težave ali pa le izgovor za pretekle propad socialstičnih poiskusov. Ta trikotnik, po njegovih besedah, sestavlja družbena lastnina, delavsko samoupravljanje in demokratično planiranje. Jugoslavija je imela dvoje, tretjega pa ne. V praksi je to pomenilo, da so podjetja še vedno tekmovala med seboj, kar v socialističnem svetu pomeni suboptimalno stanje.

Z drugimi besedami. Socializem ni uspel, niti ne more uspeti, če socialstična revolucija ni totalna. Če to povežemo še z navrženimi mnenji glede Čila, Venezuele in trenutno aktualne Grčije, ni dovolj totalna revolucija na nivoju države ampak je potrebno iti širše, v bistvu kar na planetarni nivo.

Ideja totalne revolucije je seveda praktična, ker lepo razloži do sedaj neuspešne poiskuse. Na vsako vprašanje, zakaj dosedanji poiskusi niso uspeli, enostavno odgovoriš, da zato, ker so bili premalo koreniti. Ker je ostalo preveč bodisi tržnih dejavnikov, bodisi premalo nacionalizacije (družbene lastnine). In, če še to kdo ne verjame, navržeš še demokratično planiranje v zameno za centralno vodeno plansko gospodarstvo, pa vsak argument odpade. Vsakemu je pa tudi jasno da z totalno revolucijo lahko vse spremeniš, saj je to njena definicija. Ali pa lahko sistem osnovan na zločinu totalne revolucije preživi, pa prepuščam v presojo drugim.

[youtube Qt9MCuEvhNQ]

Iz debate je bilo tako razbrati, da trenutni navdušenci nad socializmom, v katerega se seveda ne vračamo ampak vanj napredujemo, refleksije ne potrebujejo. Oni vedo kar je prav. Precej enostavnejše je iti po poti intelektualne lenobe in enostavno povedati, da so vsi za njimi bili pač bolj nesposobni, da njim sedaj pa res lahko zaupamo izvedbo totalne revolucije.

Precej prozorna je ta ideja o trikotniku. Če je recimo Sovjetska zveza začela s socialistično točko, centralno-planska država kot lastnik in usmerjevalec, ter je ob očitnih slabostih to Jugoslavija nadgradila v socialistično daljico, družbena lastnina + delavsko samoupravljanje, je po propadu le tega, čas za trikotnik. Po trikotniku pa še kvadrat ali tristrano piramido. Oboje ima 4 vogle. Geometrijskih teles za socializem ne bo zmanjkalo. Morda bi ob tem pa vseeno veljalo pogledati na kapitalizem, ki za svoj nastanek niti obstoj, revolucije ne potrebuje, ampak vztrajno brusi vse ogle, tako da je že zelo blizu krogu ali pa krogli. Socializem je pač s trnjem posuta najdaljša bližnjica iz kapitalizma v kapitalizem.

Prava revolucije bo za začetek vzpostavila in nato skrbela da socialistični trikotnik ne izgubi kakšnega oglišča, ker potem pač pade. Demokratični socializem brez popolne družbene lastnine ne more preživeti, ker morebitni mali kmetje in obrtniki preveč zmotijo red in ponudijo ljudem šibkega duha bližnjice, da se potem v socializmu ne aktivirajo polno. Brez polne aktivacije ljudi pa ni uspešno delavsko soupravljanje, pa tudi demokratično planiranje ne. Seveda Demokratični Socializem dopušča tudi druga mnenja. Ampak glede na izkušnje iz zgodovine, ne v začetni fazi, ko ljudje še niso čisto prepričani v svetlo prihodnost tega sistema. To mora upoštevati tudi totalna revolucija. Ali se temu potem reče zločin ali ne, pa je bolj ali manj odvisno od tega, ali je že ali še ni, propadel še en utopični poskus.

Sicer pa je debata poučna tudi za spoznavanje načina komuniciranja te “druge strani”. V debati se kar tako, brez dokazov navrže en kup vrednostnih sodb in floskul, ki so očitno v teh krogih sprejeta kot dejstva. Da gre v kapitalizmu zgolj za profit. Da gre lastniku kapitala zgolj za profit. Da je kapitalizem fašizem. Da je kapitalizem kriv za bedo migrantov. Ipd… Gre za utrjevanje baze s sidri, ki se pojavljajo v vsaki debati, ne glede na temo, ker pa niso del teme, nihče ne pričakuje, da se argumentirajo. In po parih takšnih debatah, se več ne sprašuješ, ali je to sploh res, ampak to vzameš za dejstvo. Saj vsi tako mislijo.

Sicer pa je bila včeraj na to temo tudi pogovorna odaja na RTV SLO 3. Priporočam ogled. Ste opazili, da so dodali še besedico “ekološkega” zraven? Da bi bilo lažje sprejemljivo. Marketinški trik pač. Če sončnično olje ne gre v promet, začneš prodajati olje brez holesterola. No, čisto na koncu oddaje boste dobili tudi potrditev tega, kar sem napisal. Da je rešitev za socializem le totalna revolucija. Vzpon demokratičnega socializma – 1:02:55.

PS: Da ne bo pomote. V debati besedne zveze “totalna revolucija” ni bilo omenjene. To je moje poimenovanje tega, čemur so debaterji rekli popolna uvedba socialističnega trikotnika.

PPS: Seveda mi je ta debata ponudila še par izhodišč za nadaljno razmišljanje. O Grčiji in Syrizi. In o tem, da je demokratični kapitalizem v bistvu tržni kapitalizem, le da tega še ne razumejo. Da ne zamudite me spremljajte na twitterju (@markopavlisic), kjer bom seveda vsako objavo tudi objavil. Pa še eno, tipično socialistično, anekdoto iz tega dogodka bom dodal.