Grška tragedija

Grški premier Tsipras je v petek nagovoril parlament (uradni angleški prevod). Čeprav je bil govor v grščini, se ga splača pogledati predvsem zaradi neverbalne komunikacije. Da ne omenjam navdušeno ploskanje ministrov. Ok, razumem, da huronsko ploskajo gledalci, za poslance že malce manj. Ko pa prav navijaško ploskajo ministri, pa pride zavedanje, da gre tukaj za nek drugi svet, kjer je vse videno in povedano potrebno gledati skozi to optiko. Kjer nas dosedanje znanje in izkušnje bolj ovirajo kot pomagajo pri interpretaciji.

[youtube j8vxcJUBXh0]

Zanimivo v govoru je, kako na samem začetku 3x omeni, da nič ne skriva pred parlamentarci in grškim ljudstvom. Saj si predstavljate otroka, ki vam pride povedat, da on pa nič ne skriva? Kako razumeti to izjavo v luči Junckerjevega odziva na Tsiprasov govor, kjer ga je enostavn obtožil, da ni povedal niti vse resnice o pogajanjih niti je vse res, kar je povedal? In potem ima Tsipras še potrebo povedati da nič ne skriva? No skriva vsaj nekaj, kar ni omenil v svojem govoru. Skriva plan B.  Seveda obstaja možnost, da B-plana sploh nima. Ampak izkušen politik kot je, ga ima. Če ne zaradi drugega zato da lažje doseže plan-A. In ga skriva? In pove, da nič ne skriva.

Continue reading “Grška tragedija”