Težave avstrijskih startupov
V petek sem bil na Dunaju, kjer je ALDE imel sejo sveta, na kateri smo sprejeli Avstrijsko stranko NEOS v polnopravno članstvo ALDE, Jankovićevi pozitivci so pa svojo vlogo pravočasno umaknili, tako da jih ni bilo treba zavrniti. Sprejeli smo tudi par resolucij.
Ampak kot je že navada pri takšnih dogodkih, je nekako pomembnejše tisto, kar se dogaja vzporedno. In tako sem se udeležil enega workshopa, ki se je dotikal predvsem vprašanja omejevanja e-poslovanja v evropski uniji. Mnenja o tem so dokaj deljena, in tipično nihajo med čim bolj prostim trgom in pa svobodo podjetniške pobude. Ključno vprašanje: Ali je dopustno, da nek proizvajalec omejuje prodajo svojih izdelkov preko interneta? Da recimo Adidas, trgovcem prepove, da Adidas copate prodajajo tudi preko interneta. Proizvajalec s tem seveda omejuje trg, hkrati pa je to pač njegova poslovna politika. In zakaj se bi morala država vtikati v njegovo poslovno politiko. Saj na trgu je prisotnih še kup drugih proizvajalcev, pa naj oni pokrijejo omejen trg, če želijo. Dilema je kar zanimiva in sploh ne enoznačna.
Ampak spet sem zašel. Na workshopu je sodeloval tudi mlad avstrijec, Stefan Windberger, ki kandidira tudi za evropske volitve. In omenil je dve zadevi, ki sta se nanašali na start-upe:
- od bruto zaslužka gre manj kot pol delavcu, mislim da je omenil 47%,
- registracija podjetja traja 3 mesece.
Zadeva mi je zanimiva, ker v Sloveniji se oboje zelo pogosto omenja, čeprav je moja osebna izkušnja, z ustanovitvijo podjetja pred 7 leti drugačna. Potreboval sem 2 tedna, v glavnem čakanja na registrsko sodišče. Stefan pa je omenjal, da je dal neke papirje, ki so bili zavrnjeni s strani birokracije, in je potem moral oddati še enkrat ipd…
Zanimivo, kako podobne probleme imamo. Pa vendarle gre Avstriji vseeno bistveno bolje. Kje je potem ključna razlika, če ni niti v davkih, niti v birokraciji?
Tudi Angelika Mlinar (NEOS) je izjavila, da je lažje ustanovila podjetje v Sloveniji, kot bi ga v Avstriji.
In česar morda marsikdo ne ve, kljub temu da v Avstriji niso nikdar imeli socializma, imajo:
– kolektivne pogodbe (celo v IT industriji)
– socialna in neprofitna stanovanja (Dunaj kot najboljši primer)
Kje je razlog? Kdo bi vedel.
Morda v tem, da se avstrijski podjetniki ukvarjajo s podjetništvom in jih zaposleni spoštujejo, predvsem pa se trudijo biti pri delu uspešni, saj so glede na to tudi nagrajeni?
Naši pa eni s krajo državnega premoženja, drugi s privatizacijo na račun zaposlenih in razvoja, tretji pa s parazitiranjem na državi, četrti z industrijo z 19. stoletja, peti pa zgolj z nižanjem stroškov?
In morda v tem, da se podjetnikom v Avstriji nespoštovanje zakonov in predpisov ter plačilnih rokov ter goljufanje delavcev ne splača?
Morda v tem, da se v Avstriji firm ne prepisuje na brezdomce in ni prav veliko podjetnikov, ki bi v 10 letih odprli 10 firm?
In morda tudi v tem, da v Avstriji najbrž ni prav veliko ljudi, ki bi bili mnenja, da je normalno, da ima kirurg, ki operira v glavi, le dvojnik plače frizerja, ki operira na glavi. Kar seveda ni nič drugega kot sistemsko spodbujanje korupcije v zdravstvu. Čeprav bi, glede na lestvice, ki sem jih videl, rekel, da so plače v Avstriji, Švici in Nemčiji še vedno dosti bolj “egalitarne”, kot recimo v ZDA.
meni je žlahtnik, ki je pred tridesetmi leti delal v švici že takrat rekel, da švica fura socializem, le da tega ne smeš reči na glas.
Hočem rečt, ni problem v sistemu, problem je v vrednotah. In, če je vrednota, da ti ni treba plačat kazni za prehitro vožnjo, ker se znaš prav in pravočasno pritožit, pač ne gre. ne pomaga ne kapitalizem, ne socializem ne diktatura. Enostavno ne gre.