Kako in zakaj spina JPD
V včerajšnji sobotni prilogi se Jože P. Damijan sprašuje, Kam se je skrila nevidna roka? Naj si za začetek dovolim precej direktno oceno tega članka. Gre za pamflet katerega populistični namen je okrcati sistem trga, in s tem posredno napeljati bralca na idejo o potrebni močni roki države, ki lahko stanja ureja bolje kot trg sam. Slednje se avtorju seveda ne zapiše, ker se sam dobro zaveda, da bi ga kolegi predvsem iz naprednejših držav prav hitro povozili, ampak najbolj gredo v spomin ravno nezapisane in neizrečene trditve.
Tako JPD lepo pove, da smo v zadnjih 300 letih imeli na desetine gospodarskih kriz, in nas usmeri na spisek na wikipediji, ki to nedvomno potrjuje. Kar po njegovem dokazuje, da sistem prostega trga ne deluje. Ampak takšen dokaz ne zdrži presoje zdrave pameti. To lahko dokazuje le to, ob predpostavki, da v celotnem obdobju lahko govorimo o tržnem sistemu, da takšen sistem vsebuje tudi krize. Se pravi vzpone in padce. Ali je to samo po sebi slabo?
Lahko da je. Ampak s cikli ima človeštvo opravka že celotno zgodovino. Trenutne poplave v Bosni in Srbiji nas opominjajo na to, da nam narava od časa do časa pripravi krizo. Nismo je veseli. Ampak to narave ne briga. Ali pa recimo populacija zajcev in lisic. Gre za zelo nestabilen naravni sistem. Cikličen. Kjer se ravnotežje ne najde v eni točki, ki jo sveti gral postavlja JPD, in ker mu ga tržni sistem ne ponuja, ga razglasuje za slabega.