Kaj nam povedo grafi?
Mladina je v svojem članku objavila dva grafa, s katerima so nedvomno želeli poudariti svoje teze, pa kakršnekoli te že so. Ampak že naslov in podnaslov, pokažeta na bistvo, ki ga želijo sporočiti: Povečevanje neenakosti; Slovenija je na zanesljivi poti v večjo razslojenost. Sicer je potrebno svojevrstno (ne)razumevanje logike, da nad graf, ki izkazuje da imaš najnižjo razslojenost v regiji, zapišeš takšen naslov. Res pa tudi je, da če si trenutno prvi, lahko po lestvici le še nazaduješ ;-))
Oba grafa v bistvu prikazujeta enako. S tem da z narisano trendno linijo namiguje, da višja kot je javna poraba, nižji je ginijev koeficient.
Kaj sploh je ginijev koeficient? Gre za oceno (ekonomske) neenakosti v družbi. Če bi živeli v komunizmu, se pravi vsi dobimo enako, bi bil le ta 0. Potem se pa viša in najvišji je verjetno v kakšnih zalivskih državah.
Vendar iz grafa lahko razberemo tudi nekaj drugega. Slovenija ima najnižji ginijev koeficient med vsemi primerjanimi državami. Na prvo žogo bi seveda rekli, da je to pozitivna zadeva. Ampak kako potem razložiti to, da navkljub temu nismo Slovenci najbolj zadovoljni z lastnim življenjem? In zakaj je socalizem, ki je enakost se pravi ginijev koeficient postavljal na nacionalni oltar, tako žalostno propadel?
Del odgovora se skriva v znani študiji: Does Socialism Work? A Classroom Experiment
Na kratko, če učenci v razredu dobijo povprečno oceno vseh, potem boljši izgubijo motivacijo za učenje, saj z velikim dodatnim trudom, le malo pridobijo. In povprečje pade. Na koncu imajo vsi enako oceno (ginijev koeficient je 0) vendar precej nižjo, kot je bilo povprečje ob večji neenakosti.
Seveda lahko to razlagamo na več načinov. Ampak po moje ne bomo veliko falili, če se strinjamo z Darwinom, da pač izhajamo iz živali, kjer je povezava med akcijo in nagrado še precej močnejša kot pri človeku, ki ima poleg tega še razvit socialni čut. Tisti, ki verjamejo v kreacionizem bodo tu imeli probleme. Zakaj bi bog (ali kdorkoli že) ustvaril slabega človeka, ki se ni pripravljen se učiti za skupnost, če sam ni neposredno deležen nagrade ampak je to dobro predvsem za skupnost?
Iz teh grafov lahko seveda razberemo, da bi nižanje deleža javne porabe višalo neenakost (ginijev koeficient) ampak ravno tako lahko razberemo tudi to, da bi višanje javne porabe višalo ginijev koeficient. Odvisno v katero skupino držav pač spadamo.
Na hitro pogledano pa se vsaj meni zdi, da iz grafov lahko razberemo, da je višja javna poraba tam, kjer imajo pač več denarja za razdelit (višji BDP). Pri isti stopnji neenakosti, imajo države z višjim BDPjem, več javne porabe. In po moje gre za tosmerno posledičnost, in ne da višja javna poraba pomeni večji BDP (ob enakem ginijevem koeficientu). To, da višja javna poraba viša BDP, nam želijo prodati raznorazni protikrizni borci, praviloma takšni, ki niti dneva še niso preživeli v realnem sektorju. Pa da ne bo pomote, seveda višja javna poraba viša BDP. Se pa pojavijo problemi kasneje, če smo to financirali z zadolževanjem. In potem je, podobno kot v Grčiji, potrebno pač varčevat in s tem nižat BDP.
Nedvomno pa nam graf sporoča, da je Slovenija glede tega ni v povprečju. Je v ekstremu. Ne bom debatiral ali morda to pomeni, da smo pač toliko naprednejši kot ostali, in da nam bodo ostali sledili. To bi bil razveseljivo. Pa vendar bi bilo na nek način tudi edinstveno. Do sedaj Slovenija ni bila ravno znana po tem, da bi ji ostale države sledile. To, da smo v ekstremu, pa vsaj meni tudi pomeni, da ni za pričakovati kakšne hude revolucije, če se od ekstrema premaknemo proti povprečju. V katerikoli že dimenziji pač. Tudi, če je to smer povečevanja neenakosti.
Neenakost, ki ga izkazuje ginijev koeficient je le en kriterij, na podlagi katerega lahko sklepamo na kvaliteto bivanja v neki državi. Drug je recimo mediana (in ne povprečje) plače oz. prihodkov. Zanalašč omenjam mediano, in ne povprečje! In tukaj pridemo do vprašanja. Ali bi pristali, na 10% nižanje stopnje enakosti (10% dvig ginijevega koeficienta), če bi se mediana prihodkov posameznikov dvignila za 10%?
Oziroma bolj konkretno, ali ste raje za to, da imamo vsi 500 EUR plače, ali bi raje videli, da je 5% brez plače, 80% jih ima 750 EUR, 10% 1500 EUR, 4% 10000 EUR in 1% 100000 EUR? (v drugem primeru je povprečje 2150 EUR; mediana pa 750EUR). Zgodovinjske izkušnje sicer kažejo, da sem 500 EUR ocenil navzgor, 750 EUR pa navzdol. Ampak za razmislek bo ok.
“Če bi živeli v komunizmu, se pravi vsi dobimo enako, bi bil le ta 1. ” <- Lapsus, bil bi 0.
Res je. Zavedli so me tele na Mladini, ker imajo na osi številke od 20, 30,… ginijev koeficient (http://sl.wikipedia.org/wiki/Ginijev_koeficient) pa je res med 0 in 1.
Hvala. Sem spremenil.
Kje? ;-)
Ko si že ravno v delu, popravi še tukaj: “Na koncu imajo vsi enako oceno (ginijev koeficient je 1)” ;)
Ne vem, če so takšne en gros primerjave sploh realne.
Namreč preprosto ne verjamem, da ima Finska ob enakih kriterijih 5x več javnega sektorja kot Grčija. Kako si to razlagati? Ima 5x več policije, vojske, učiteljev in zdravnikov?
Tudi za Slovenijo mi ni povsem jasno, kam so dali dvoživke (recimo zdravnike, ki so na kliniki in v zasebni ambulanti, pa profesorje, ki so na Univerzi in v podjetjih in podobno).
Glede slovenske (ne)enakosti pa bi rekel, da ni problem ne neenakost ne enakost. Slovenski problem ni v tem, ali boš za svoje uspehe kasiral malo več ali pa veliko več kot drugi. In niti ne gre le za denar, ampak tudi za ugled in priznanje.
Problem slovenske apatije in družbene impotence ali krča je v tem, da marsikdo čuti, da bo, če bo delal več in bolje, na istem (pustimo nianse) ali pa celo slabšem, kot sicer. Problem pa je tudi to, da marsikdo čuti, da gre mnogim izjemno dobro, pa niso za to naredili nič, ali še slabše – ogromno škodo.
Kot je že marsikdo rekel, je naše stanje še najbližje fevdalizmu. Enakost je izjemna (med 95% tlačanov), potem pa je kakšen procent plemstva (prikoritniki, katerih 3/4 (njih ali pa njih prednikov) je bilo pri (državnem, zdaj tudi EU) koritu že v predhodni državi), vmes pa je še nekaj procentov sposobnih svobodnjakov, ki so si svoje priborili z lastnim delom.
Janč – dobro da si opozoril. Podatek Grčije je res čuden.
Po mojem bi bilo potrebno pri teh primerjavah javnega sektorja vedno na začetku povedati definicijo. Pri nas se med seboj mešata najmanj dve razumevanji: javni sektor kot država in javni sektor kot javne storitve. Sta pa v resnici to – kako na rečem – dve dimenziji, ki se v Sloveniji res precej pokrivata, a ni nujno tako. Recimo imaš privatno izvajanje javnih storitev; in tega v Sloveniji praktično ni. Šele po tem, ko definiramo, o čem se pogovarjamo, lahko sledi vsebinska debata. To je sicer zelo dolgočasno in suhoparno; ampak razlike so lahko precej pomembne.
Janez …. načeloma se strinjam, ampak v tem primeru pa to nima nekega posebnega pomena. Ali pa se motim?
Je pa res da predpostavljam, da višja javna poraba nekako povečuje dohodkovno enakost, ker je verjetno več ljudi vključene, in ker gre za bolj regulirane razmere, je manj ekstremov.
Čeprav ja, če recimo pogledamo klasično neokraljevino. Tam oblastnik v bistvu skozi (visoko) javno porabo dejansko ekstremno dobro plačuje sebe in svoje najbližje.
Seveda, nekega posebnega pomena tu res nima, se strinjam…. Hoče le opozoriti, ker pri različnih definicijah položaj Slovenije v mednarodnih primerjavah precej zaniha. Kolikor spremljam, se mi zdi, da sindikati (in mediji) uporabljajo vztrajno tiste cifre (kjer je zadaj seveda neka definicija), ki jim najbolj ustrezajo.
Janez … mar ne uporabljajo vsi cifer, ki jim ustrezajo?