Žalostno po Bosni

Med potepanjem po Bosni, sem se v živo spominjal dogodka, pred cirka 20 leti. V Sloveniji smo takrat že bili izven hudega, na Hrvaškem se je šele dobro začenjalo, v Bosni pa je še vladal mir. In ko sva na vlaku s kolegom debatirala o situaciji na Hrvaškem, se je vmešal en Bosanec (peljal se je v nemčijo delat), se vključil v debato in dejal, da to kar je na Hrvaškem ni nič. Da prava vojna bo nastopila v Bosni. Še sedaj se živo spominjam njegovega žalostnega, resnega celo obupanega glasu in izraza. Kako prav je imel.

Sarajevo. Manj kot 10 let po tem, ko je bilo mesto simbol prijateljsva kot prireditelj zimskih olimpiskih iger, so prebivalci posekali vsa drevesa v mestu, da so si lahko zakurili. So skopali predor do letališča, da so se lahko vsaj zasilno oskrbovali. So za grobove uporabili mestni stadion.


Mostar. Le kaj se je pletlo po glavi generalu, ki je ukazal rušenje starega mostu. Ne, ni bil zadet po naklučju. Bil je porušen namerno. To je genocid. Ni dovolj da spucaš ljudi, spucati je potrebno tudi spomin nanje. Brez tega je delo opravljeno na pol. Zločinsko.

Med vožjo po Bosni se lepo vidi, zakaj je mešanica na tem področju tako vnetljiva. Ena vas muslimanska, z đamijo in stolpičastimi grobovi, druga z cerkvijo in križi na pokopališču. Včasih kristjani, drugič pravoslavci. Le v večjih mestih najdemo oboje. Skratka pomešani, pa vendarle ločeni. Idealno za dogodke, ki so sledili.

Dubrovnik sicer ni v Bosni, je pa bil med vojno, podobno kot Mostar deležen napadov. Verjetno po sistemu, če ne morem imeti jaz, bom vsaj uničil, da ne boš imel ti. Ali imamo ob mislih na to, se pravico hudovati nad slikami Anteja Gotovine, ki še vedno visijo ob cesti?

Ob tem se še spomnim kako sem še kot osnovnošolec, bil izbran za neko pot bratstva in enotnosti. Ne vem več točno kje smo vse bili, spomnim se Bihača, Drvarja in Jajca. In tega, da so se ga prisotni mladinci in mladinke napijali. No, tekmovali kdo spije več vodke … Ja, to je bil pravi obraz bratstva in enotnosti, ki je kasneje rezultiral v dogodkih, ki se sedaj počasi preko sodišč selijo v zgodovinjske knjige. Dlje kot ekonomlonec zdrži, huje potem poči.