Država kot podjetje
V včerajšnjih Pogledih Slovenije so Virant, Jankovič in Janša (navedeni od leve proti desni, kot so pač sedeli) uprizorili lepo soočenje. Povzemam po spominu.
- Jankovič pove, da je treba državo upravljati kot veliko podjetje (volite mene, jaz imam izkušnje z vodenjem velikega podjetja)
- Janša odgovori da država ni podjetje (nimam izkušenj z velikim podjetjem, ampak to itak ni važno, se pravi volite mene)
- Virant odgovori, da je vodil ministrstvo za javno upravo ki vključuje veliko upravnih enot se pravi več tisoč zaposlenih (imam managerske izkušnje, se pravi volite mene)
- Jankovič seveda vrne, da ni rekel da je država podjetje ampak da ga treba voditi kot podjetje.
- Virant potrdi, da država res ni podjetje, da pa vodenje ni čisto enako vodenju proizvodnje ali trgovine (med vrsticami, dober trgovec Jankovič ni nujno da bo dober premier)
itd….
In potem nanese beseda na privatizacijo podjetij v državni lasti, kjer je Virant odločno ZA, Jankovič odločno PROTI, Janša pa nekje vmes.
Zdaj pa razumi kdor zmore. Jankovič pravi da država ni podjetje, da ga je treba upravljati kot podjetje, in da je treba podjetja v državni lasti obdržati v le te. Da torej država ostane, ne samo, temveč tudi, holding podjetij, kar je tipično podjetje.
Res je, Slovenija je manjša od velikih svetovnih podjetij, kot so recimo Siemens ali WalMart. Iz tega vidika, bi bil popolnoma managerski pristop morda celo izvedljiv, ampak kompleksnost tudi majhne države je precej večja od področno omejenega podjetja. Kar seveda ne pomeni, da posamezni elementi managerskega pristopa niso primerni. Seveda so. Veliko njih.
In hudiča, če bi dobri managerji v državnih podjetjih rešili večino problemov, kako da jih v zadnjih 20 letih nismo videli v bližini? A se še spomnimo recimo g. Podobnika mlajšega na čelu Telekoma? Koliko takšnih zajebov bomo še morali videti, da bomo opustili upanje, da se v politična podjetja ne bo politično kadrovalo. Bo se.
Nobeno podjetje ne sme biti politično – ker je to na koncu nekaj, kar visi na proračunu in na dolgi rok spodkopava politično moč kogarkoli.
Lastnina podjetja je v pravem kapitalizmu pravzaprav nepomembna. Cilji morajo biti dobro dolgoročno poslovanje. To pomeni, da morajo zaposleni dobro delati, da so za dobro delo dobro plačani /v tem vrstnem redu/, da plačujejo davke in ne visijo na proračunu. Vseeno je ali je manager političen ali ne.
Važno je, da je manager. To manage pomeni – biti sposoben in uspeti. Slab manager ne obstaja.
To, kar imamo pri nas – niso managerji ampak nesposobne pijavke. Z redkimi izjemami.
In zakaj je tako? Ker tudi politiki niso politiki.
Dober politik namreč ve kaj je manager.
Vsi so namreč ljudje – le sposobni niso ustrezno in cilje imajo “napačne”, ker je ta naš novi kapitalizem osebno korist nekako postavil pred vse druge v nekem čudnem zaporedju, kot sem že zgoraj omenila.. Pri definiciji ciljev, bi pa učinkovita pravna država zelo pomagala.