Entries Tagged as ''

Samo da se meša

Zadnjega decembra leta 2009 je Telekom združil podjetji Najdi.si in Teledat, ter obdržal ime Najdi, informacijske storitve. Logično. Najdi.si je ena najmočnejših blagovnih znamk na internetu v Sloveniji. Nekoč so bili celo na prvem mestu, po merjenju MOSS, trenutno so pa na tretjem in verjetno bodo počasi padali. Ampak vseeno je Najdi molna blagovna znamka, tako da je bilo takratna odločitev o poimenovanju logična.

Ampak glej ga zlomka. Še ne 2 leti po tem dogodku, podjetje sedaj preimenujejo v TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o.

[Read more →]

Modra zavarovalnica – nova državna zavarovalnica

Pred dnevi sem zasledil, da se ustanavlja nova zavarovalnica – Modra zavarovalnica. Ker sem bil radoveden, kdo se je v teh kriznih časih za finančno industrijo spravil odpreti novo zavarovalnico, sem malce pobrskal po internetu. In glej ga zlomka. V bistvu jo ustanavlja država. Ustanavlja jo namreč KAD, ki bo nanjo prenesel izvajanje dopolnilnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev in še kaj drugega, ter seveda ustrezen delež KADovih naložb.

Čemu je potrebna to preoblikovanje? Verjento bodo odgovorni ob tem navajali povečano transparentnost in neodvisnost.

[Read more →]

Rešitelj Turk

Najprej me je v Delu v petek zmotil tale naslov. Danilo Turk, predsednik države, bo začel razpletati politično krizo. Ja pravi heroj. Takšne potrebujemo. Kaj bo pa naredil? Kakor kaže do sedaj, nič, kar ni dolžan narediti. Ker poslanci niso podprli predsednika vlade, in ker politične stranke ne bodo predlagale kandidata, bo razpustil parlament. Dogodek, ki je sicer precedenčen v slovenskem političnem prostoru, ampak iz vidika Turka ne presega recimo sprejema odličnjakov. V takšni situaciji je razpustitev parlamenta enako herojsko dejanje, kot to, da ustaviš pred rdečo na semaforju.

[Read more →]

Borut Hood – 50 mio za Adrio

V torek baje Borut Pahor ni dobil želene zaupnice, boril se je sicer kot lev. Baje zato, ker sicer bi morala vlada opravljati le tekoče posle. Med tekoče posle pa verjento ne sodi dokapitaliziranje Adrie. Ali pač? Glede na to kar piše Delo, je vlada to sprejela na korespodenčni seji, ki so jo med glasovanjem o zaupnici prekinili, nato pa nadaljevali in Adrii odobrili 50 mio EUR. No vlada 49,5 mio, pol miljončka je pa prispeval PDP, ki je pač v 100% državni lasti. Še 13.8 miljona pa bo prispevala NLB v obliki konverzije kreditov. No ja, tudi zaradi tega pač NLB potrebuje novih 400 miljonov, ampak ne bomo malenkostni. Saj gre le za 200 otroških vrtcev.

 

Saj morda delam komu krivico, ampak nekako imam občutek, da je vlada že davno nazaj izgubila stik z realnostjo. In potem daje miljone za grčijo, miljone za NLB, pa za Adrijo… Vmes ji davčni prilivi upadajo, viša se brezposelnost, reformni predlogi (bolje rečeno skrpucala) pa cepajo kot muhe. In gre sedaj predvsem še za to, kako ustreči temu in onemu prijatelju.

[Read more →]

Trojane in Čemšeniška planina

Za današnjo turo sem izbral najprej na Trojane, pa ne lepo ponajbližji poti, ampak po stranskih cestah in gozdu. Rafolče, Preserje pri Zlatem polju, Zlato polje, Češnjice in Gabrje pod Špikom. Tam gremo mimo velike kmetije v gozd, potem pa kar naprej in desno čez travnik. Te poti Google maps pač ne pozna, ampak sem že pred leti tukaj mimo vozil, in sem vedel da gre. Sploh, ker je na koncu googlove ceste tale znak, kjer lepo piše Trojane.

Do Trojan je potem še predvsem spust, lep gozni makedam, le glinaste golobe vmes streljajo. V bistvu streljajo ravno proti cesti, po kateri sem se peljal, ampak upam da vedo, kaj počnejo. Na Trojanah sem pojedel en krof, napolnil zaloge vode in naprej.

[Read more →]

400 miljonov Evrov za NLB

Priznam. Na svojem bančnem računu nimam niti miljončka, zato si 400 miljonov EUR še toliko manj predstavljam. Tudi, če preračunam v število pirov mi to prav veliko ne pomeni. Zato poiskusimo poiskati druge primerjave.

V Trzinu gradijo nov vrtec. Za 10 oddelkov. Eko, zeleni, pa še kaj bi se našlo. Cena? Sitnica. 2 mio EUR. Se pravi za 400 miljonov EUR lahko zgradiš 200 (dvesto!) vrtcev. Pa verjetno, če bi jih res naročil 200, bi dobil še orng popust.

Osnovno šolo obiskuje cirka 160.000 otrok. 400 mio EUR pomeni 2.500 EUR na otroka. Za ta denar lahko vsem kupimo zvezke, učbenike, malico in kosila. In to ne za eno leto. Za par let. Za par let BREZPLAČNE osnovne šole! Za 400 mio EUR.

[Read more →]

Pravičnost

Recimo je potrebno zaradi preselitve par učencev iz 4 razredov narediti 3. V osnovi imamo dve možnosti. Vse učence razdelimo na novo, kar pomeni da vsak ostane s tretino svojih prejšnjih sošolcev in dobi dve tretini novih, ali pa obdržimo tri razrede in četrtega razdelimo na tretine, ki jih pridružimo ostalim razredom. Verjento lahko predpostavimo, da je za večino otrok (oz. staršev) to stresna situacija, ker ljudje smo pač po večini proti spremembam.

Ali je bolj pravično da trpijo vsi ali le četrtina?

[Read more →]

Stol – 2236 mnm

Stol je najvišji vrh Karavank. S svojimi 2236 metri nad morjem (mnm) sicer pride na listo slovenskih dvatisočakov, vendar ni ravno visoko na tej listi. Če prav pomnim, je to bil tudi moj prvi osvojeni dvatisočak, in odsihmal(*) vzpona nisem ponovil. Tako da je bil skrajni čas. Prva sobota v septembru je ponujala obetavno vreme, tako da odločitev ni bila težka. Z menoj sta šli tudi N. in njena sošolka T. Glede na to, da gre za nezahtevno planinsko pot, glede varnosti nisem imel pomislekov.

Do Valvazorjeve koče smo se pripeljali po precej razdrapani poti. Večino poti sem peljal za enim peguetom, ki je bil izgleda cepljen proti hitrosti, ker sem še v prvi prestavi, brez dodatnega gasa, moral občasno zabremzati, da ga nisem porinil. No ja, je pa avto malce manj trpel. Od Valvazorja pa nato vodita dve poti na Stol. Žirovniška pot naj bi bila bolj strma, Zabreška pa malce manj. Odločil sem se za vzpon po prvi in spust po slednji. In res, pot se kar hitro postavi pokonci in je praktično ves čas napeta. Na začetku po gozdu, nato malce grmičevja in na koncu trava z kamenjem, ki jo nato zamenja kamnje s travo.

[Read more →]

Zahvala ali graja?

Zamislite si, da tovorite težko torbo od železniške postaje proti domu. K vam pristopi neznanec, in ponudi pomoč. Skupaj nato torbo odneseta dobršen del poti, nato pa se neznanec opraviči in vas znova pusti same z težkim tovorom. Boste jezni nanj, ker vas je pustil same ali boste veseli, ker vam je olajšal del poti? Ali pa ste že itak ves čas nezadovoljni, ker bi to morala urediti država?

Nekaj podobnega si mislim ob nedavnem sporočilu podjetja Žurnal media, ki se je odločil uskladiti stroške s prihodki, ter zaradi tega zmanjšati število zaposlenih oz. bolje rečeno sodelavcev. Mediji so bili polni komentarjev o tem dogodku, izčrpno smo bili obveščeni o številu in stiski odpuščenih. Ali se pa je ob tem kdo spomnil, da so vsi te delavci morali biti nekoč zaposleni, da so bili sedaj lahko odpuščeni? Ali je takrat kakšen medij pozitivno poročal o tem istem podjetju, ki se je odločilo zaposliti toliko in toliko ljudi?

Seveda tistim, ki so izgubili službo ni lahko. Toliko bolj, če so prejšnjo zapustili, da so se zaposlili v Žurnalu. Ampak takrat, ko so se odločili za zaposlitev v Žurnalu so pač sprejeli to tveganje.

Gre pač za naravni krog. Če bi se ljudje le rojevali in ne tudi umirali, bi bil svet že davno prenatrpan. Podobno velja za podjetja. Za razliko od mnogih slovenskih podjetij se je Žurnal v bistvu izkazal. Seveda ne gre, da bi mu ob tem dogodku ploskali. Morda pa vseeno. Če bi slovenski paradni konji, za kar so se pogosto imeli, kot so SCT, Vegrad, Viato & Vektor, Mura,… zmogli toliko poslovnega razuma kot ga je Žurnal, bi morda, čeprav v omejenem obsegu, še vedno poslovali. Odpustili bi manj delavcev, in ne bi delavcev pustili z luknjami v pokojninski blagajni, ki se sicer delajo ob sodelovanju države.

PS: Če kdo najde kakršnokoli povezavo med mano in podjetjem Žurnal media naj mi jo prosim sporoči. Jaz zanjo namreč ne vem.