Če si želite kolesarsko avanturo je prava izbira bikeroutetoaster.com, kjer si potem lahko s pomočjo googlovih zemljevidov načrtate svojo pot, jo naložite na svoj GPS in na kolo. Seveda morate izbrati poti čez kakšen gozdno-hribovit predel, ker verjamem, da po mestu zabava ne bo tako pristna.

Tako sem si sam načrtal tole pot okoli Rašice. Na sliki se lepo vidi, kako dobro so pokrite poti po tem gozdnem predelu. Sicer vse niso pokrite tudi vektorsko, se pravi nam bikeroutetoaster ne bo načrtoval poti po njih, je pa pokrito kar precej.

No, in potem zajahamo bicikl, vklopimo Garmina in na pot. Zavijemo v gozd, peljemo in peljemo. Se ustavimo in preverimo, ali peljemo prav. Namreč tja, kamor naj bi šel, ne izgleda ravno dobra pot. V bistvu niti pot ni. No ja, če bolje pogledamo, je nekoč morda res nekdo hodil tu naokoli. Jup, to je avantura, ki jo dobimo z uporabo najsodobnejših orodij. Poiskusite na spodnjih slikah prepoznati pot. In ja, te poti ima google v svoji bazi in nam kolesarski izlet predlaga po njih. Ne bi omenjal, da kar nekaj predelov ni bilo prevoznih. Da o sto let zapuščenih gozdovih, malodane pragozdu, niti ne izgubljam besed.

Prav zanima me, kdo je kartiral te poti. Sam ne vidim druge razlage, kot da so to počeli nemci med drugo svetovno vojno. Načeloma bi to lahko naredila tudi vojska, v času svoje partizanske doktrine, pa vendarle zahteva takšno opravilo precej več natančnosti in vztrajnosti, ki jo naši jugo vojski ne bi ravno pripisal. Da bi bile zadeve novejšega datuma pa ni za pomislit. Ker poti tam enostavno ni. brez debate.

Aja, pa da ne bo pomote. To vedlja seveda za par predelov. Na moji trasi je sicer tudi kar nekaj normalnih poti, malce celo asfalta, večinoma pa gozdne, ceste, poti, peš steze pa tudi enostavno gozd. Slikal več nisem, ker sem moral varčevati z baterijo. Primož bo že vedel, za katere pofočkanje sem moral prihraniti :-))

No veliki finale pa je sledil proti koncu. Pot me je namreč vodila mimo kmetijskega posestva, kjer bi moral odpeljati mimo velike rdeče table: KARANTENA! Prehod strogo prepovedan. No, zato sem zavil malce drugam. Na poljsko pot, ki se je čez čas spremenila v poljski kolovoz. Ki se je nato čez čas spremenil v polje. Tako da sem potem kakšnih 300 metrov dejansko moral odpeljati čez posevke. Zato tudi zaključnega dela nisem odpeljal po načrtu.

Končna pot, lahko preštejete kolikokrat sem zašel :-))) Sicer pa slabih 30km, malo manj kot 3 ure, in 1150 višincev.