Pahor je na zadnji novinarski konferenci po redni seji vlade predstavil “Semafor sprememb”. Ideja v bistvu ni napačna. Po Pahorjevih besedah je v njegovi vladi, pa tudi v prejšnjih, bil problem v “deficitu implementacije”.

Sam semafor je razdeljen na tri področna dela:

• Podjetništvo in znanje za razvoj
• Varna prožnost in socialna kohezivnost
• Razvojna, prometna in energetska infrastruktura

In na naslednje statuse sprememb posameznih zakonov:

• Usnutek in javna razprava
• Medresorsko usklajevanje
• Na odborih vlade
• Odločitev v vladi
• Uveljavitev oziroma bolje rečeno sprejeto v parlamentu

Gre za 27 zakonov. Sprejeli so okviren terminski plan. Vlada po Pahorjevih besedah ne more določati rokov državnemu zboru, lahko pa jih sami sebi. In te roki so določeni.

Sliši se lepo. Ampak porajajo se mi naslednja vprašanja.

1. Če ima vlada res roke, do kdaj bodo posamezne spremembe sprejete na vladi (razumljivo da ne morejo odgovarjati za parlament, čeravno bi tudi lahko, saj bi se lahko v koaliciji dogovorili tudi to) zakaj teh rokov niso dodali na semafor?
2. Pristop z nekim javnim spremljanjem je vsekakor lahko zelo stimulativen. Ampak v vladi naj bi bili zreli ljudje. Ki se zavedajo svojih nalog in odgovornosti tudi brez takšnih pristopov. V njej naj bi bili tisti, ki spodbujajo svoje sodelavce, ne pa ki so spodbujani. Se mi zdi da precej bolj pašejo te zadeve v šole in podjetja, kot na sam vrh države.
3. Zadnja stopnja je sprejet zakon v parlamentu. In temu Pahor reče da je zadeva implementirana. Ma ja. Kdorkoli je že kdaj imel opravka z zakoni, se zaveda da je poleg zakonov še en kup podzakonskih aktov, pravilnikov. Konkretno. Zakon o DDVju je za realno delo popolnoma neuporaben, dokler niso zraven še vsi konkretni pravilniki, obrazci postopki.
4. Izhodna strategija naj bi omogočila uspešen izhod iz krize. 27 zakonov je odločno preveč za ta cilj. Bolkj kot izgled iz krize, si je Pahor s semaforjem naložil celostno reformiranje večine področij. Lep cilj. Ampak ali je realen za te krizne oz. po krizne čase? Ali ne bi veljalo se res odločno in učinkovito spopasti z krizo na ožjem bojišču, s tem pa pripraviti teren za ostale reforme?
5. Kriza, vsaj vlada se je toliko časa zaveda, traja cirka 1 leto. In baje smo že blizu konca. Za izhodno strategijo je torej na voljo par mesecev, največ pol leta. Semafor se bo pa preverjal 1x mesečno? Brez veze. Smiselno bi bilo, da je ažuriran vsak teden po seji vlade. Seveda bi to lahko pomenilo, da kakšen teden ne bi bilo spremembe. Ampak poglejmo. Zastavili so si 27 zakonov, vsak ima 6 statusov. Skupaj je to 135 sprememb. Razdeljeno na 6 mesecev = 24 tednov, je to v povpreču več kot 6 sprememb na teden. Če bodo res imeli kakšen teden brez sprememb, jim bodo roki resno dihali za ovratnik.

Po svoje smo lahko veseli, da se bo malce bolj jasno kazalo kaj in kako vlada dela. Vsaj normativno. Kar pa je lahko tudi velik minus, glede kvalitete. Pod presijo “semaforja” bodo morda kakšne zadeve šle naprej nedodelane. V parlamentu pa se bodo itak potem kregali ali je bil kdo v partizanih ali pri domobrancih.

Če dobro pogledamo fotografijo, je popolnoma jasno, da je Pahor izbral kravato, ki ustreza barvi magnetkov na semaforju. predsednik pač mora izgledati urejeno in usklajeno z okolico. Upam, resnično upam, da bo Pahor čim prej potreboval rumeno kravato. Da bi potreboval tudi zeleno, pa nekako ne verjamem.

Kolikokrat bo Pahor na semaforju predstavil napredek? Maja še, kaj pa junija?