Pahorjeva zbeganost

Pahor: Minimalno plačo bomo dvignili. Nihče ne sme delati v državi za plačo, ki mu ne omogoča dostojnega preživetja.

Delodajalci: Zaradi dviga minimalne plače, bo ukinjenih veliko delovnih mest, katerih produktivnost takšnega povečanja stroškov enostavno ne zmore.

Pahor: Skrajšali bomo odpovedne roke in znižali odpravnine. S tem bo trg dela fleksibilnejši.

Ne morem se znebiti misli, da Pahorju ni najbolj jasno kaj sploh počne. V bistvu je kristalno jasno. Najprej je ustregel sindikatom, nato še delodajalcem. Vprašanje je, kot se je pred dnevi spraševal kolega na Finančne periskopu, ali v Sloveniji sploh obstaja interesna skupina, ki je prišla do Pahorja in ji ni bilo ustreženo. Pa ne bi sedaj o tem, na koga spominja Pahor, ki ustreže vsakemu, ki pride mimo – ker pri tistem delu se ponavadi storitev zaračuna odjemalcu, tukaj pa plačujemo kar vsi.

Seveda Slovenija potrebuje fleksibilni trg dela. V bistvu se počasi razteguje kar sam. Od kje sicer tako veliko študentskega dela, dela preko avtorskih pogodb, malih s.p.-jev in d.o.o.-jev. Pa tudi delo na črno se tu ne sme pozabiti. Veliko od tega je nastalo ravno zato, ker je bila delovna zakonodaja tako toga in ni sledila spremembam na trgu. In to ne bo enostavno odpraviti.

Ravno tako se lahko strinjam z tezo, da mora minimalna plača zadoščati za dostojno preživetje. Samo hudič se skriva v podrobnostih. Produktivnosti in s tem osnove za višje plače se ne da doseči na ukaz. Ok, morda ve Pahor več. In vedo, da produktivnost zadošča za višje plače, in se je ta višek do sedaj porabljal drugje. Morda. Morda v nekaterih podjetjih. Kaj pa v večini?

Ne smemo tudi pozabiti, da je pred kakšnim letom Pahor na krizo odgovoril z reševanjem delovnih mest za vsako ceno, tudi na račun proračuna. Sedanji ukrepi so pa diametralno nasprotni. Ok, če smo res na koncu krize, potem je to smiselno. Je pa to v pokrskem žargonu “All in”. Vse ali nič. Razlika je le v tem, s čim se igramo. Pri pokru ponavadi z viškom sredstev namenjenih zabavi (razen če si manični zasvojenec, kar v tem primeru ni za izključiti) v Pahorjevem primeru pa se igramo z državo. Igramo se z tem, da bomo iz gospodarske in finančne krize zašli še v družbeno. Če, recimo v najslabšem primeru, zapre vrata par večjih podjetij se bo to poznalo na ulici. Tudi brez Janše. Ulica pa na oblast ne postavlja z razumom.

Spregledati tudi ne smemo dejstva, da je dvig minimalne plače v bistvu že uzakonjen. Ostale spremembe pa ne. Proti dvigu si v parlamentu ne bo upal glasovati nihče. Proti ostalim spremembam pač. Ne pozabimo, da je Pahor že za lansko jesen napovedoval spremembo socialne zakonodaje, pa ni bilo nič.