Day: January 31, 2010

Politika

Na znanju temelječa družba – po Križaničevo

Da lahko prihodnost iščemo predvsem v smeri storitev in proizvodnje z visoko dodano vrednostjo, je bilo še pred krizo jasno, kriza pa je to še dodatno potrdila. Za visoko dodano vrednost pa je potrebno znanje. So potrebne nove tehnologije, novi postopki, boljša organiziranost. In za vse to so potrebni izobraženi ljudje.

In kako na ta iziv odgovarja minister za finance dr. Franc Križanič. “Bomo morali zmanjšati standarde, povečati število otrok na oddelek in podobno…”.

Seveda, stanje v državnih financah je alarmantno. In še hujše bo. In nižanje proračunske porabe je nujno potrebno. Ne le nižanje zaradi upada produkcije, temveč tudi zaradi nujnih nižanj davčne obremenitve, da se bo lahko gospodarstvo znova pognalo in začelo zagotavljati nova delovna mesta.

Ampak pri varčevanju je potrebno imeti dobro izdelano strategijo in ustrezne prioritete. Morda je pri varčevanju to še pomembnejše kot v času konjukture, kjer je potrebno viške denarja nekako zapraviti. In močno se bojim, da se šolstvo ni znašlo po naključju na ministrovem seznamu.

Število otrok upada. In namesto da bi to izkoristili za boljšo izobraževanje, se razmišlja o tem, kako bi s tem dodatno prihranili. Narobe svet. Slovenski učenci niso v svetovnem merilu nič posebmega. Prej nasprotno. To bi lahko prebili. S izboljšanim izobraževanjem, tudi z manj učenci na učitelja.

Vojska, državna uprava, lokalna uprava, kultura, sociala, zdravstvo …. vse to bi moralo biti na varčevalnem spisku vlade pred našimi otroki. Pred njihovo in našo prihodnostjo!

Razmišljanja

Miha Mazzini – Na svoji parceli – Nepremičninske zgodbe

Odziv na kolumno Mihe Mazzinija v zadnji Sobotni prilogi so se takoj pojavile na twitterju in Facebooku. Žal Delo online ne omogoča direktnega linkanja prispevkov, tako da je branje moralo počakati nakup papirnatega izvoda – in ni mi bilo žal.

Mazzini v začetku razgrne vso problematiko slovenske politike, ki se morda še najbolj kaže dejansko na nepremičninskem področju. Na kratko povzeto gre za problem malih fevdalcev, ki se trudijo obdelati svoj mali fevd, ki so si ga tako ali drugače priborili in sedaj ga pač vnovčujejo.

Z večino napisanega se strinjam z Mazzinijem. Pa vendarle bi dodal, da naloga politike ni, da določa vrednote in prioritete posameznikom. Če komu paše imeti veliko bajto namesto novega avtomobila – naj jo ima. In če komu več pomeni popotovanje po Kitajskem kot nadstandardno zgrajeno in opremljeno stanovanje – tudi.

Vsekakor pa lastnik več 100.000 EUR vredne nepremičnine ni revež. In bi bilo prav, da plačuje temu primerne davke. In ne prejema solidarnostne pomoči. Enako kot ne more biti revež nekdo, ki se je sicer upokojil iz svojega uspešnega podjetja, je pa še vedno njegov lastnik.

Sem pa zadnjič, sprehajajoč se do avto servisa, opazoval ulico vrstnih hiš. Takšnih, držečih se skupaj. Tako kakšnih 10 ali 15 na eni ulici. In vsaka je imela garažo z nekoliko nagnjenim uvozom. In kljub temu, da je od zadnjega sneženja minilo že več kot teden, še nihče ni imel spucano. Za stanovanja ne vem, ampak tiste garaže pač očitno niso v neki aktivni uporabi. Saj morda so avtomobili notri, ki pa so izgleda vsaj toliko statični kot garaže same. Strogo ekonomsko gledano gre torej za mrtvo investicijo.

Ena garaža pa je bila seveda spremenjena v prostor z drugim namenom. Ne samo garaža, še dovoz je bil pokrit in zaprt, notri pa očitno delavni, če ne celo bivalni prostor. Vedno sem z veseljem opazoval kako priljubljeno je kupiti stanovanje z balkonom, ki se ga nato spremeni v dodaten prostor. Enako pa se da narediti seveda tudi z garažo.

Slovenija je resda že izšla iz fevdalizma, Slovenci pa očitno še ne. Važno je imeti svoj mali fevd.