Po celonočnem deževju, nas je danes pričakal lepo umit dan. In stopiti skoyi vrata ven, je bilo pravo doživetje. V jesenskem soncu obsijana, v jesen preoblečena drevesa. Vse čisto in umito. V ustvarjalnem neredu, ki ga zmore le narava (in seveda moja pisalna miza). Povsod namreč polno listja, ki ga je nametal veter.

In za veliki vrhunec še mavrica. Čista in izjemno močnih barv. Direktno nad Dobenom. Kot bi stvarnik želel pokazati, kako majhni smo napram njemu. Lahko se trudimo kolikor hočemo, seglu mu ne bomo niti do kolen.

In pod takšnim vtisom, sem se usedel v avto, in se odpeljal proti Ljubljani. Na radiu pa se je zavrtel komad This is the road to hell. 

Kot bi napovedovali kaj se pripravlja. Pri Črnučah se je sonce ukinilo, nebo pa postalo podobno kot v filmu Vrnitev kralja, ko se širi tema iz Mordorja. Jup. To nas čaka, če se Pahor ne spametuje.

[youtube Vemi01A7eH8]