Entries Tagged as ''

Automator – avtomatizirajte opravila


Automator, kot že ime pove, služi avtomatiziranju pogostih procesov. Sam sem ga uporabil, ko sem moral zmergeat podatke iz 82ig dmg datotek/disk imageov. Zadeve sem se lotil kar v shellu, vendar se mi je kmalu ustavilo, ker namreč nisem našel kako bi v shellu zmountal dmg disk image. Mount sicer lahko vpne vse skupaj v datotečni sistem, ampak nisem našel opcije za aktiviranje dmg datoteke. Ima pa to automator. v mojem primeru sem najprej z Find finder items poiskal vse dmg-je, jih mountal, shranil dobljeno v spremeljivko (zakaj pojasnim kasneje), nato pa skopiral vso vsebino dmg disk imagea, v en temp direktorij. Sledi še odmountanje dmg diska. Posamezen task, ima svoj rezultat, ki ga naslednji lahko uporabi. Tako je rezultat iskanja spisek datotek, ki ga sprejme disk mounter, da jih zmounta, in vrne to kar je zmountal. Tako da lahko task za kopiranje izvede kopiranje.

Ampak rezultat kopiranja pa je nekaj drugega, kot potrebujemo za odmountanje disk imagea. Zato rezultat mountanja shranimo v spremenljivko, katere vrednost nato preberemo pred odmountanjem. S spremenljivkami torej prenesemo podatke, če jih želimo uporabiti na več koncih.

Tako kot sem opisal, je postopek potem delal tako da je poiskal 82 dmg-jev,jih vse hkrati zmountal, nato šel kopirat itd… In sploh, ker kopiranje ne deluje ok, deluje kot sem opisal tule, sem potem postopek še malce spremenil. Končni je nekako takšen:
1. Poiščem vse datoteke v READY folderju
2. Prvo premaknem v WORK folder s shell ukazom (mv $1 /temp/restore/work)
3. Zmountam dmg v WORK folderju
4. V shelu izvedem kopiranje (chmod -R 777 /temp/rest/; cp -RXv $1/* /temp/rest/ >> /temp/log.txt)
5. Odmountam disk
6. Premaknem dmg iz WORK v FINISHED
7. Ponovim vse skupaj 82x.

Vmes seveda malce potelovadimo s spremenljivkami, ampak bistv je napisano.

Vsekakor zelo uporabno orodje.

Zapornice na prekopu preko Francije – Bezier

Mimo Beziersa pač ne moreš, da si ne bi ogledali še vodnih zapornic na Canal du Midi. Canal du Midi skupaj z Canal de Garonne tvori vodno pot od Atlantika do Sredozemskega morja, s čimer se izognemo plutju okoli Španije, kar je sploh v času ko je bilo piratstvo v bistvu priznana gospodarska dejavnost, če so bile le napadene ladje prave nacionalnosti, zelo pomembno. Ker pa žal voda teče le navzdol, je potrebno vmesne hribe premagati na takšen ali drugačen način. In eden od načinov je tudi z zapornicami, ki jih izmenično odpiraš in zapiraš. Na omenjenem prekopu so sicer tudi druge rešitve, kot je predor, dvigala, ipd… (Zanimiva animacija za “dvigalo”)

Na srečo smo prišli ravno v takšnem času, da smo si lahko ogledali kako se tri ladje vzpenjajo preko hriba. OG
glejte si video.

Pont du Garde in viadukt Millau


Pont du Garde – rimski akvadukt, največji tiste dobe, verjento ni treba posebej opisovat. Kako so to gradili brez kamijonov, brez malte, brez teodolitov. So bili pač geniji, z veliko časa in veliko ljudmi, ki so delali za hrano.

Nadaljevanje je bilo mišljeno kot obisk sodobnika Pont du Garde, viadukta Millau, odprtega približno v istem času kot naš viadukt na primorskem. Ogledati sem si ga nameraval predvsem zato, ker sem na National Geography gledal dokumentarec kako so ga gradili. Baje so ga gradili na robu, pa potem premikali naprej. Najvišji steber pa naj bi bil višji kot Eiflov stolp. Bomo poiskusili si ogledati nayaj grede. Zaradi optimizacije poti smo zavili kar lepo po najkrajši poti proti cilju – Taviri na Portugalskem. Samo še kakšnih 1600 km.

Sicer sem nameraval po ogledu viadukta Millau, pot nadaljevati proti Pamploni in si tam nekje v bližini ogledati Špansko puščavo, ampak je nekako kazalo, da bi to pomenilo precej več vožnje. Nekako sem pa imel v planu, da vi vsaj en dan na poti nekje malce prelenarili. Tako da smo šli po krajši poti. V Pamploni ravno v tem času organizirajo tek pred biki. In sicer vsak dan en teden spuščajo bike na ulice. Zjutraj. Tako da bi morali kar dobro naplanirati, da bi to ujeli. Malce mi je sicer žal tega, ampak nekako se ni izšlo. Nazaj grede pa bikov več ne bo, morda bo pa puščava ostala.


Print to PDF

Print to PDF je ena lepa opcija v Mac OSX-u. Včasih si pač želimo kakšno spletno stran shraniti, da jo kasneje pogledamo v offline načinu, je pa narejena tako, da offline pač ne deluje. Ker se recimo kakšna flash komponenta kam povezuje ipd… In pač sprintamo stran v PDF, če pa izberemo hkrati še opcijo, da to takoj prenese v iPhoto, pa imamo sploh kasneje zelo enostavno dosegljivo. Zelo uporabno!