Cesarjeva nova oblačila – Irski primer

Irska je zavrnila Lisbonsko pogodbo. Na referendumu. In sedaj se velik del preostale Evrope sprašuje, kako so te Irci lahko tako nehvaležni, da ob vsej gospodarski rasti, ki so je bili deležni v preteklih letih, tudi zaradi EU, lahko zavrnejo Lisbonsko pogodbo.

Med temi je tudi naš predsednik vlade Janez Janša. Obžaluje to, da so Irci na referendumu povedali kar si mislijo. Ej stari moj, referendum je najvišja oblika demokracije. Ljudje se na referendumu ne odločajo narobe. Lahko se odločijo slabo, in izberejo pot, ki se kasneje izkaže za slabšo, ampak narobe se pa ne odločijo nikoli.

In morda bo podobno stanje tudi po nedeljskem Slovenskem referendumu. Da se bomo odločili narobe. In se bodo pojavile ideje, ali je res smiselno da ljudje o določenih vprašanjih odločajo na referendumih, saj bi se namesto njih lahko odločili kar v parlamentu.

Jup. In točno zaradi takšnega odnosa, je bil rezultat na Irskem takšen kot je bil. ker so se politiki odločali predvsem z mislijo nase in na lastne potrebe (čemur oni pravijo modrost), ne pa na ljudi. Priznam, Lizbonske pogodbe nisem niti povohal, sem pa pregledal prejšnji predlog evropske ustave, ki je doživel podobno usodo. In mi resnično ni jasno, kdo lahko pričakuje da bodo volililci potrdili več par centimetrov debel špeh, ki uzakonja na tisoče mehkih stolčkov za debele riti, ki ima povrh tega še ravno tolikšen špeh izjem, ki je popolnoma neberljiv in nerazumljiv in dejansko namenjen temu, da podpreš ker moraš zaupati svojemu pastirju. Tako kot ti na banki dajo podpisovat papirje. Kjer ni namen da prebereš.

Žal so le Irci imeli tokrat vlogo, ki bi jo v demokratičnem sistemu morali imeti vsi. In Irci so odigrali svojo vlogo fantiča, ki se ne glede na vse ostale aplavze in prikimavanja zadere “Cesar je GOL!”. Pa če je cesar v pravljici zmogel tisto malo dostojanstva in pogumno odigral svojo vlogo do konca, in če so ostali gledalci zmogli tisto mero spoštovanja da so pritrdili dečku in priznali resnico, si kaj podobnega mi žal ne moremo obetati.

Poslušali bomo kakšna škoda je, da ni uspelo. Da je potrebno Ircem dati še eno priložnost, da bodo reveži razmislili. odpustimo jim, saj ne vedo kaj delajo, bodo dejali.

NE! V tej zgodbi edino Irci vedo kaj želijo. Želijo nizke davke, ki jim omogočajo razvoj. Zato prosperirajo. In to jim EU želi odnesti, namesto da bi to prinesla vsem nam ostalim.

Zato iskrena hvala Ircem! In verjamem, da ko bo prišel predlog Evropske ustave, kjer ne bo izjem, ki bo morda malce daljši od Ameriške Ustanovne listne, in ki ga bomo sprejeli vsi evropejci na enotnem referendumu, takrat se bodo tudi Irci odločili za.