Židanove ideje d.o.o.

Na zadnjem soočenju sta Dejan Židan in Alenka Bratušek okrivila Državljansko listo, češ da zaradi nas ni bila sprejeta in izvedena ideja za ustanovitev firme Slovenski les d.o.o. Predsednik Državljanske liste je na to suvereno odvrnil, da je tako prav, ker je on proti odpiranju vedno novih in novih korit državnega denarja, pri katerih se potem napaja korupcija.

Nič novega ni, da Državljansko listo obtožujejo za propad marsikatere ideje. Nič hudega, vse to z veseljem priznamo. Kljub majhnosti naše poslanske skupine smo res učinkovito blokirali veliko neumnosti, precej težje pa je bilo kaj sprejeti, pa tudi tam smo marsikaj naredili. Recimo ZDIJZ, ki je na koncu odprl podatke o vseh slabih kreditih v bankah, ki smo jih reševali z davkoplačevalskim denarjem. Blokirali pa smo seveda tudi drugi dvig DDV-ja, pa recimo “zdravstveno reformo”, ki je v narekovajih zato, ker prenosu prostovoljnega zavarovanja v obvezno (z dvigom prispevne stopnje) pač ne moremo reči reforma.

V debati s Francem Bogovičem pa so potem še malce modrovali, ali je Židan za ustanovitev te firme želel zastaviti gozdove ali ne. Ampak poglejmo, za kaj je sploh šlo.

 

Ob hudem žledu letos je bilo v gozdu ogromno škode in na trgu se je pričakovalo, in se je tudi zgodilo, da se bo ponudba lesa precej povečala, s tem pa bodo cene padle. In ideja, na katero je prišel Židan, je bila, da bi ustanovili podjetje Slovenski les d.o.o., ki bi nato les odkupovalo in ga potem prodajalo na bolj oddaljenih trgih, kamor ga posamezni slovenski ponudniki ne morejo. Ne morejo pa ga zato, ker imajo premajhne količine, ki velikih ne zanimajo, nimajo pa tudi vzpostavljenih ustreznih povezav, transportnih poti itd.

To idejo nam je minister Židan predstavil v poslanski skupini. In povedal, da to podjetje v bistvu ne bi krilo razlike v ceni, ampak da bi kmetje dobili plačano po enaki ceni, kot bi podjetje prodalo naprej, znižano za stroške. Zakaj bi potem podjetje potrebovalo 70 mio, pa ni vedel povedati. Seveda vsako podjetje potrebuje nekaj denarja za zagon, ampak 70 mio???

V bistvu bi od Židana, ki v kombinaciji s prodajo Mercatorja nonstop poudarja možnost zadruge, pričakoval, da bi tudi v primeru lesa prišel z idejo zadruge. Da naj se pač ponudniki lesa organizirajo v zadrugo in potem skupaj ponudijo velike količine, organizirajo vse skupaj, pa je. Točno to je namreč namen zadrug. In zraven ni potrebne nobene države.

70 mio bi rabili. Od kje naj bi to vzeli, jasno, da ni vedel povedati. Da je v proračunu suša, je sedaj verjetno jasno že vsem, sploh če spremljamo, kaj dogaja s subvencioniranjem dijaških prevozov, kjer so velik problem že manjši zneski. No, Židan seveda ima rešitev. Vzeli bi kredit in potem to ni strošek države. Ja, pa ja. Tako kot tudi kredit 35 mio Cimosu ni bil. No, ni bil par mesecev. Potem pa je postal. Ko ga Cimos ni mogel vrniti in so banke vnovčile garancije države. Ali kredit za izgradnjo Stožic, ki ga bomo preko DUTB plačali vsi davkoplačevalci. Levičarjem res ne gre zaupati javnih financ. Ko zmanjka, vzameš kredit, potem pa naj razmišlja naslednja vlada.

In pri tej omembi kredita je Židan dobil nazaj fantastičen odgovor. Naj za kredit zastavi gozdove. Namreč, če bo podjetje Slovenski les d.o.o. delalo tako, kot je prikazal, potem bo kredit odplačan in ne bo problema. Da je to res bila ideja, piše kar nekaj člankov. Recimo tale in tale. Tako da to okoli zastavljanja gozdov ni ravno iz trte zvito. Je pa res, da se je po burnem odzivu javnosti Židan nato premislil.

Šlo je skratka za klasično socialistično zgodbo, kjer naj se država meša zraven, če se le da. Ob tem, da poleg osnovne ideje minister ni znal odgovoriti niti na najosnovnejša vprašanja. Recimo, kdo pa bo za to firmo odkupoval les? Ali imajo pripravljene gozdne manipulante? Za takšne količine je potrebno kar nekaj ljudi. Usposobljenih ljudi. Tega ne moreš kar čez noč poiskati in organizirati. Čez noč lahko zaposliš le par (prijateljskih) referentov, ki potem poiščejo (prijateljske) podizvajalce, ki nato opravijo (prijateljski) odkup od izbranih (prijateljskih) prodajalcev.

In za to je v bistvu šlo. In zato je dobil rdeč karton. In zaslužil si ga je.

Ne glede na celotno razsežnost žledne katastrofe je količina lesa, ki se je ali se bo zaradi tega znašla na trgu za evropske razmere, dokaj zanemarljiva. In če bi bili slovenski gozdarji malce bolj podjetni, bi to lahko spravili na trg. Seveda pa to ne gre, če se zapreš le v obstoječe okvire. Tukaj pa so se kapacitete hitro zapolnile. Tako da bi žled moral biti krasna priložnost, da bi lastniki res pristopili k ustanovitvi lesne zadruge, ki bi lahko pomagala tako v izjemnih okoliščinah kot tudi pri normalnemu delu. In ja, če bi oškodovanci predlagali ustanovitev lesne zadruge, bi bilo to vredno podpreti. S stališčem seveda, ne z davkoplačevalskim denarjem. Lastništvo prinaša odgovornost. In če se ti zdi ustanovitev zadruge dobra ideja in pričakuješ od njej korist, je prav, da to pokažeš tudi z denarjem. Svojim. Ne tujim.

Sicer se je pa potem pokazalo, da je bil žled v bistvu le izgovor. Ker idejo o takšnem državnem vrtičku, pardon, podjetju, je Židan gojil že prej. In žled mu je dal priložnost, da bi to nekako uresničil pod njegovo krinko.

In ja, točno na ta način z ustanavljanjem novih podjetij, organizacij, agencij, inštitutov smo prišli do preobsežnega javnega sektorja s kopico zaposlenih. Pot v pekel je ponavadi tlakovana z najboljšimi nameni.

PS: Vmes je bilo seveda še srečanje s predstavniki gozdne panoge. In tudi njih Židan ni mogel prepričati. Ker praktično na nobeno vprašanje pač ni vedel odgovoriti. Razen, da bi on rad imel to podjetje. In 70 mio v njem. No, kasneje bi bil zadovoljen že tudi z 35 mio.