V državnem zboru, smo v petek opravili debato na temo stanja demokracije v Sloveniji. Pobudnik je bil seveda SDS, zadeva je nekako nadaljevanje zadnje seje o stanju pravosodja, vse skupaj pa si sam razlagam kot tisto pomoč, s katero bodo lažje preboleli nedavne “krivice”, ki so se jim zgodile. Najprej izpad iz vlade, nato pa še sodba o Patriji.

Sam sem prepričan, da v Sloveniji imamo demokracijo, žal pa imamo še kar precej ostankov preteklega sistema, ki več niso vzdrževani z močjo orožja, pa tudi politična moč je uporabljena bolj posredno. V gospodarstvu nas duši lastništvo države. To ni problem le zaradi slabšega upravjanja. Problem je, ker je to potem tudi faktor sprejemu zakonodaje, kjer se gleda na interes državnih podjetij, pri delovanju inšpekcij (saj delajo v državnem interesu) ter zavira razvoj na teh področjih.

Mediji so zgodba zase. So pristranski. In so nagnjeni v eno smer. Ampak po moje niti ne toliko zaradi vplivov, kot zaradi same inercije. Seveda pa razni vplivi pomagajo tudi pri tej inerciji.

Skratka, imamo še precej ostankov preteklosti, ampak verento bi obračun z tem, lahko povzročil še slabše stanje. Zato sam ne vidim potrebe po kakršnem koli drugem, kot po tem, da se redno opozarja na  vse stranpoti, ki se dogajajo. Recimo poimenovanje Titove ceste.

[youtube EyqfzhQLWec]

Spoštovani demokratično izvoljeni visoki zbor,

O tem ali morda v Sloveniji vlada enoumna združba lahko pogledamo, koliko časa je posamezna stranka preživela v vladi, od vključno prve slovenske vlade naprej. Pri interpretaciji sem si vzel malo umetniške svobode, in nekdanjo SKD pridružil Novi Sloveniji, kolege na levi sem enostavno prezrl, ker do trenutne vlade še niso bili v vladi, da bi jih pa združil z LDSom si pa nisem upal.

62% časa od ustanovitve prve do zadnje slovenske vlade je v vladi preživela slovenska Ljudska Stranka. Tudi Nova Slovenija skupaj z SKD je bila več v vladi kot v opoziciji, skoraj 51%. Večinsko v opoziciji je svoje delo opravljala SDS, pa vendar so bili v vladi kar 41% časa. Absolutni zmagovalec je upokojenska stranka z 68% sledi pa LDS z 67% časa v vladi. Socialni demokrati so preživeli več časa v opoziciji, kot poziciji, cirka 48% časa so bili v vladi.

Iz tega vidika zelo težko rečemo, da bi imela ena partija, ena stranka, ekskluziven političen vpliv v Sloveniji. Nenazadnje je najdaljši mandat imela ravno prva Janševa vlada, ki jo po tem kriteriji mirno lahko označimo tudi za najbolj stabilno vlado, sledi pa 2. Drnovškova, kjer je takratna SKD vstrajala z LDS do konca, predčasno pa so jo zapustili SDS in nato tudi SD. Vlado so ne le uravnoteženo sestavili, še zapuščali so jo uravnoteženo.

Seveda pa demokracija ni samo parlament in kdo sestavlja vlado. Predvsem ni to. Demokracija izhaja iz besede demos – ljudstvo. Stranke bi morale biti le orodje ljudi, združenih s podobnimi idejami, da te ideje uresničijo. Več neposredne demokracije je vsekakor prava pot, vendar gredo družbeni procesi počasneje, kot bi si marsikdo, tudi jaz, želel. Ne dvomim, da bo prišlo do tega, sodobne tehnologije odpirajo nove možnosti, vendar potrebno je dati času čas. In novostim priložnost. e-volitve so takšna novost. Tehnološki napredek omogoča nove storitve, bolj neposreden vpliv in omogoča širše iskanje rešitev. Vendar v Sloveniji trenutne omejitve niso tehnološke, so v glavah.

Na gospodarskem področju je socializem potreboval dobrih 40 let, da je bankrotiral. Ekonomija nacionalnega interesa oz. pajdaškega kapitalizma, kot mu pravijo nekateri, je potrebovala 20 let za isti učinek. Bankrot. Procesi nacionalnega interesa, ki so pripeljali v pajdaški kapitalizem niso bili naključni. Čvrsto jedro staroekonomistov je s postopkom privatizacije, predvsem pa nedokončanjem le te, in kasnejšimi spremembami, tudi dobre ideje izmaličilo in odpravilo.

Žal smo potrebovali krizo, da se je razkrila vsa beda tovrstnega delovanja. Vendar je s potrditvijo odprodaje 15ih naložb države, bil storjen korak k še večji normalizaciji na tem področju, in verjamem, da se bodo procesi v tej smeri uspešno nadaljevali.

Iz področja sodstva ne želim komentirali sodb, ki jih še ni, oziroma še niso spisane. Bi pa omenil odločbo ustavnega sodišča glede poimenovanja Titove ceste, kjer je ustavno sodišče zapisalo: “Dejstvo, da je bil Josip Broz Tito dosmrtni predsednik nekdanje SFRJ, pomeni, da prav njegovo ime v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim. Ponovno uvedbo ulice, poimenovane po Josipu Brozu Titu kot simbolu jugoslovanskega komunističnega režima, je zato mogoče objektivno razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu. V Republiki Sloveniji, kjer se je razvoj demokracije in svobodne družbe, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, začel s prelomom s prejšnjo ureditvijo, je vsako oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima protiustavno. V obravnavani zadevi poimenovanje ceste po Josipu Brozu Titu namreč ni poimenovanje, ki bi se ohranilo še iz prejšnje ureditve in bi bilo danes le del zgodovine.”

Kar jasno kaže, da vsaj na samem vrhu sodstva nikakor ne moremo govoriti o tem, da niso prekinili z dediščino totalitarnega režima. So. In to so tudi jasno povedali tistim, ki do nekdanjega režima gojijo naklonjenost, ki presega sicer do neke mere upravičljivo nostalgijo.

Skratka, teza, da smo še vedno v času enoumja, po mojem mnenju ne zdrži resne presoje. Se pa ne morem znebiti občutka, da nekaterih ne moti toliko da je lastništvo koncentrirano, moti jih, da NI koncentrirano pri njih. Navdušeno bi sprejeli vlado ene same stranke, da je le njihova. Če pa bi še sodišča odločala ustrezno, se pravi tako kot ustreza le njim, pa veselju ne bi bilo videti konca.

Demokracija ni na levi. Demokracija ni na desni. Demokracija je pripravljenost na sodelovanje, z enimi ali drugimi, za povečevanje blaginje vseh nas.

V Sloveniji ni več enoumja, imamo pa absolutno preveč bipolarnosti. Naši proti vašim. Rdeči proti črnim. Pikčasti proti progastim. To ni prava pot. Mladih to ne zanima. Zanima jih, kaj bomo naredili, da bo vsak v Sloveniji lahko zaživel svoje sanje. Potrebujemo široko mavrico različnih pogledov, ki jih skozi demokratični proces spremenimo v najboljše rešitve.