Kampanja za ali proti?
Oglas Mirovnega inštituta, “nisem zagaman različnost bogati” baje poziva k podpori družinskemu zakoniku, o katerem bomo odločali na referedumu. Po mojem mnenju pa gre predvsem za (ne)kreativni zmazek, ki bo dosegel povsem drugačen efekt, kot naj bi ga.
Kot prvo prinaša negativno sporočilo. Prva beseda je negacija in druga slabšalna. Ne vem, če bi lahko našel slabši pristop za podporo zakonu, ki naj bi bil pozitiven.
Čeprav podporniki omenjajo, da naj bi zakon prinašal veliko pozitivnih novosti, in le ena med njimi je kompromisna rešitev, da lahko partner v istospolni skupnosti posvoji biološkega otroka drugega partnerja, na kar se najbolj fokusirajo nasprotniki, se Mirovni inštitut vtakne ravno v to. Oziroma z “različnost bogati” opozarja na različnost družinskih skupnosti.
Ja, nič nimam proti različnim družinskim skupnostim, samo taktično pa to za kampanjo ni dobro. Sploh pa celoten sloga naravnost kliče po odgovoru v smislu “nisem peder, sem proti”. Kaj mislite, kateri slogan je lažje razumljiv, in bolj zadane?
Sam slogan je seveda všeč kreativcem, ker se potem z barvno zasnovo poigrajo s sekundarnim pomenom, in znotraj “nisem zagaman” sporočajo “sem za”. No, vprašanje pa je, koliko ljudi, ki pač niso tako pozorni, to prebere kot “nisem za”? Sporočila morajo biti enostavna. Ne pa da se pomen skriva nekje v ozadju.
Sporočilo me nekako napeljuje na idejo, da gre Mirovnemu inštitutu predvsem za to, da pokaže da oni so pa PROTI klerikalcem. In to tudi za ceno zavrnjenega zakona. Škoda. Res škoda. No vsekakor pa uspeh za njih. S tem bodo namreč dobili potrditev, da je v sloveniji res tako zagamano stanje, da je potrebna inštitucija kot so oni, da postane slovenija bolj odprta.
Kot podpornika zakona, me to žalosti. In se močno bojim, da bo na pomašnem referendumu, takšen sistem imamo pač v Sloveniji, na mojem seznamu se pojavil še en križ. Žalostno. Če se bo takšna kampanja nadaljevala, je čisto možno, da se sam referendumu enostavno ne bom udeležil. In priskutili mi ga bodo podporniki zakona, kar je še posebej žalostno.
Iz SSKJ:
zagáman -a -o prid. (ā) nižje pog. 1. neumen, tog, trdovraten: to je zagaman človek / ni mogel poslušati tega zagamanega govorjenja / kot psovka osel zagamani 2.težaven, neprijeten: v takem vremenu je plezanje zagamano / življenje se mu zdaj ni zdelo več tako zagamano ♪
in kdaj boš začel hodit k maši?
“in le ena med njimi je kompromisna rešitev, da lahko partner v istospolni skupnosti posvoji biološkega otroka drugega partnerja”
Kje to piše v zakonu? O biološkem otroku drugega partnerja?
Ali se ti ne zdi problem, da se o zadevah razpravlja tako površno? Da niti ti, ki si se poglobil v problem in napisal blog, sploh nisi natančno prebral zakona?
Kje pa je šele kakšna resna in natančna razprava o bistvenih stvareh.
Živjo,
v okviru svojega raziskovalnega projekta bi rada stopila v stik s tabo.
Zanima me, ali te lahko kontaktiram na kak elektronski naslov.
Hvala vnaprej,
Ana.
@primož – a veš da sem že razmišljal pred prejšnjim referendumom, da bi si šel v živo ogledat to propagando, pa mi je kolega zatrdil da ni treba. Da je zelo dobra in močna :-)) Pa sem mu kar verjel.
@Gregor – res je, piše:
(2) Partnerja partnerske skupnosti ali partnerja zunajpartnerske skupnosti ne moreta skupaj posvojiti otroka, lahko pa partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja
Se pravi, če je partner do otroka prišel kot posvojitelj po 1 ali 3 odstavku 217. člena.
Kar je malenkost širše, kot sem mislil originalno. Po moje ne bi bilo nič narobe, če bi veljala ista pravila kot za zakonsko ali zunajzakonsko skupnost.
Kar nekaj vprašanj se postavlja. Zakaj se v javnosti s strani zagovornikov vztrajno ponavlja teza o biološkem otroku, čeprav tega ni v zakonu?
Zakaj mediji, pretežno levo usmerjeni, nenadoma ignorirajo Vesno Godino? Prej jo je bilo povsod polno, pri tej debati pa je nihče ne vabi. Kaj pa pravi? Da pravice do posvojitve ne bi smel imeti nihče, ne hetero ne homo par. Pač pa bi se morala gledati le pravica otroka. In tu se postavlja vprašanje, ali je za otroka bolje, da ga posvoji homo ali hetero par. CETERIS PARIBUS, SEVEDA! Ne gre primerjati slabega hetero in dobrega homo para, ampak oba optimalna. Če bi bilo po tvoje, bi se tudi homo par lahko postavil v vrsto za posvojitev otroka, za katerega bi se potegovali tudi hetero pari in zahteval enake možnosti za posvojitev. Kakšen je najboljši interes otroka?
http://www.24kul.net/j/druzinskizakonik/mnenja/183-dr-vesna-godina-qz-moje-perspektive-otrok-ni-pravicaq
Zanimivo je tudi mnenje levičarja Vodeba, s psihoanalitskega stališča
http://www.rtvslo.si/blog/roman-vodeb/spodleteli-druzinski-zakonik/67029
http://www.rtvslo.si/blog/tags/Dru%C5%BEinski+zakonik
In nazadnje, mnenje dr. Trontlja, znanstvenika, zdravnika, doktorja znanosti, akademika, predsednika SAZU, predsednika državne komisije za bioetiko in člana odbora Sveta Evrope za bioetiko. Morda vidi malo dlje od povprečnih slovenskih razpravljalcev.
http://www.24kul.si/dokumenti/Trontelj_O_zlorabah_medicine.pdf
Mediji pa prikazujejo konflikt na relaciji nazadnjaška cerkev proti znanosti, klerikalci proti napredni družbi. Zamolčijo levičarje, ki so proti (Godina, Vodeb), zamolčijo mnenje predsednika akademije ZNANOSTI (Trontelj), ki je proti, kažejo pa vedno škofe v povorki. Zavajujoče, pristransko!
Ne glede na to, kakšno mnenje si posamezniki ustvarimo o zakoniku, mediji ne podajajo nepristranske slike, ne odpirajo pravih vprašanj in ne zagotavljajo državljanom čimbolj širokega informiranja.
jah, jaz sem “biološke starše” potegnil zihr iz medijev.
Ostalih ne morem komentirati, sem pa prebral nekaj od Vesne Godina. Načeloma se zelo strinjam z njenimi pogledi na vzgojo, samo tukaj je pa po moje falila na celi fronti. Pa sedaj ne znam iz glave utemeljiti kje, moram ponovno poiskati njen članek in potem se bom spomnil.
Po moje moramo zaupati socialnim službam, da dobro ščitijo interes otrok. Če to delajo slabo, jih je treba ukiniti. In če ocenijo, da je najbolje za otroka, da skrbi zanj homo par, naj. Ne vidim nobene potrebe po ZAKONSKI omejitvi tega. Seveda pa mora vsak za svoje strokovno delo odgovarjati.
Z Godino se tudi jaz ne strinjam pri razlogu s katerim utemeljuje, zakaj ni v otrokovem interesu posvojitev v homo skupnost. Se pa strinjam pri tem, da se lahko govori samo o pravici otroka biti posvojen v najboljše možno okolje, ne pa o pravici do posvajanja.
Glede tega, da bi zaupal socialnim službam. Mnogi primeri (najprej pride na misel koroška deklica) kažejo, da niso ravno najbolj spretni in učinkoviti. Morda ravno zato novi zakon marsikaj, kar so prej odločale socialne službe, prelaga na sodišče. Sodišče pa sodi po zakonu, ne po občutku.
Vendar opozoriti sem hotel na medijsko obravnavo kampanje. Ljudi se HUJSKA proti cerkvi, to je najlaže, češ, samo zagamani klerikalci so proti zakoniku. Ni res, so tudi levičarji, so tudi znanstveniki. Škoda, da “ne moreš komentirati ostalih”.
To prikazovanje, da gre delitev pri zakoniku za:proti po črti levo:desno, napredno:klerikalno, znanost:religija , država:cerkev, strpni:zagamani, je totalno zavajanje s strani pristranskih medijev. Naj povabijo kdaj v studo tudi kakšne levičarje in znanstvenike, ki so proti.
Agree. Posvojitev je pravica otroka in ne posvojitelja.
Glede socialnih služb. Sem slišal za primer, kjer se lahko samo križaš. Ne bi verjel, če mi ne bi povedal kolega. Res pizdarija s strani centra.
Ampak vseeno. Inštitucije je potrebno urediti da delajo ustrezno, ne pa da si zatisnemo oči pred njihovim (slabim) delom, in zato iščemo druge rešitve. Na cesto z nesposobnimi. V zapor z nepoštenimi.
To, da so se tudi zagovorniki poslužili tovrstne taktike polariziranja (tudi nasprotniki se, če smo pošteni) sem opozoril tudi sam. In se mi zdi bedno. In se mirno lahko zgodi, da ne glede na to, da sem ZAGOVORNIK zakona, me bodo toliko sprovocirali, da ne bom šel na referendum. Čeprav mislim da bo vseeno prevladala korist otrok, ki jim jo novi zakon prinaša, in bom vseeno šel na referendum in glasoval ZA.