Kapica na socialnih prispevkih – 1.del
Ideja kapice je enostavna. Navzgor se omeji prispevke za socialna zavarovanja, predvsem pokojninsko in zdravstveno. Ker obstaja omejitev pokojnine, in ker smo (oziroma naj bi bili) deležno enakih zdravstvenih storitev ne glede na plačane prispevke, je prav, da se prispevki navzgor omejijo. Ker namreč od neke točke naprej, več plačanih prispevkov, ne prinaša nič več socialne varnosti.
Kaj pa solidarnost? Solidarnost se naj finacira skozi davke, ki pač niso omejeni, še več, dohodnina je celo progresivna. Mešanje solidarnosti na vseh nivojih (tudi pri plačevanju vrtca, stanovanjih,…) le povzroča zamegljevanje socialnega položaja posameznika s tem pa omogoča mutenje v kalnem.
Predvsem pa je kapica potrebna zarati primerjave z tujino. Bolje plačani slovenski delavci, inženirji, so primerljivo s sosednjimi državami bolj obdavčeni. Ob istem strošku za delodajalca, dobijo precej manj v žep (ali na račun) kot avstrijski kolegi. Kar pomeni, da se pač oziroja po službah v tujini, ki jim povrh vsega prinaša še dodaten iziv. In vsak inženir odnese v tujino s seboj še nekaj manj zahtevnih delovnih mest.