Po volitvah se je priljubljenost naše stranke med volilci, po rezultatih anket javnega mnenja, znova strmo zmanjšala, in padla krepko pod mejo za vstop v parlament. Osebno temu ne pripisujem prav velike teže, ker je bila stranka v zadnjih tednih deležna nenehnega napada v medijih, predvsem glavnih treh dnevnikih, pa že tako je navada, da skozi javnomnenjske ankete mediji v bistvu ustvarjajo javno mnenje.

Če se je kaj razkrilo ob teh (po)volitvah, so se razkrili politični profili slovenskih tiskanih medijev. Saj ne, da bi prej ne bili poznani, le da so pred tem se vsaj trudili za “objektivnost”, kolikor je pač premorejo. Sedaj se pa očitno niti trudili niso, in objavili vsak pamflet,ki jim je prišel v bližino.

Vendar bi naredili hudo napako, če bi vzroke za nepriljubljenost iskali (samo) zunaj. Tudi osebno sem razočaran. Kot ustanovni član stranke in kot strankin kandidat na volitvah so bila moja pričakovanja do stranke in precej višja. Višja od tistega minimuma, ki ga pri meni določa spoštovanje dane besede. To je absolutni minimum. Nižje ne gre. Očitno sem se zmotil.

Continue reading “DLGV po volitvah”