Po volitvah se je priljubljenost naše stranke med volilci, po rezultatih anket javnega mnenja, znova strmo zmanjšala, in padla krepko pod mejo za vstop v parlament. Osebno temu ne pripisujem prav velike teže, ker je bila stranka v zadnjih tednih deležna nenehnega napada v medijih, predvsem glavnih treh dnevnikih, pa že tako je navada, da skozi javnomnenjske ankete mediji v bistvu ustvarjajo javno mnenje.

Če se je kaj razkrilo ob teh (po)volitvah, so se razkrili politični profili slovenskih tiskanih medijev. Saj ne, da bi prej ne bili poznani, le da so pred tem se vsaj trudili za “objektivnost”, kolikor je pač premorejo. Sedaj se pa očitno niti trudili niso, in objavili vsak pamflet,ki jim je prišel v bližino.

Vendar bi naredili hudo napako, če bi vzroke za nepriljubljenost iskali (samo) zunaj. Tudi osebno sem razočaran. Kot ustanovni član stranke in kot strankin kandidat na volitvah so bila moja pričakovanja do stranke in precej višja. Višja od tistega minimuma, ki ga pri meni določa spoštovanje dane besede. To je absolutni minimum. Nižje ne gre. Očitno sem se zmotil.

Na predvolilni novinarski konferenci v Domžalah, je Gregor Virant jasno sporočil zahteve naše stranke, ki jih bomo imeli ob morebitnem vstopu v koalicijo. Notranje in pravosodno ministrstvo, ter kompetenten človek na ministrstvu za finance. To ni bilo povedano v enem stavku in odvrženo v eter med ostale mimo leteče krilatice. Bilo je obrazloženo in utemeljeno. Priznam, kot bolj tehničen človek, dajem večjo težo ostalim resorjem. Osebno bi se zavzemal za ministrstvo za gospodarstvo in finance. Vendar sem se po obrazložitvi stališča  strinjal, da sta oba omenjena resorja zelo pomembna za naslednje obdobje.

Tako Janša kot Jankovič imata opravke s sodišči. Zato je nujno potrebno zagotoviti na obeh resorjih od njiju neodvisnega ministra. Liberalizem stoji ali pade na pravni državi. Ko enkrat pogodbe ne štejejo nič (kar se nam recimo dogaja v Trzinu) smo na poti v anarhijo, kjer je potem logičen odgovor avtoritarno vodenje države. Zato je delujoča pravna država prva in najpomembnejša komponenta vsake liberalne politike. In le takšno politiko sem pripravljen podpreti.

In ne le, da smo MNZ prepustili drugim, prepustili smo ga SDSu! Dodaten žebelj v to požrto predvolilno obljubo pa je izločitev tožilstva iz “našega” ministrstva na SDSovo ministrstvo, kar le še dodatno oslabi našo pozicijo.

V zameno smo dobili predsednika parlamenta (kar ne bom komentiral), in pa ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance je verjetno najpomembnejše ministrstvo prihajajočega mandata in Janez Šušteršič je pravi človek za ministra. Njegovo predlagano imenovanje je do neke mere obliž na požrte obljube, vendar le obliž. Pri trgovanju o MNZ gre za napad na temeljne vrednote, ki naj bi jih naša stranka predstavljala. Pri finančnem ministrstvu pa za tehnično izvedbo, ki jo sicer ocenjujem kot odlično. Res pa, da se bo Janez znašel v hudih težavah, ker pritiski nanj bodo veliki, vendar računam na pokončno držo, zavezanost strokovnosti in modrost. Zna biti, da bo kaj hitro postal črna ovca vlade, ne le znotraj vlade same, temveč tudi v medijih. Definitivno bo človek, katerega ena izmed najbolj uporabljenih besed bo “NE”.

Ni pa ta prelomljena obljuba edini problem. Preveliko krat je bila izpuščena priložnost enostavno biti tiho. Sicer dobronamerne poteze so bile izpeljane na način, ki je kazal na to, da si stranka želi prisvojiti večji delež kolača, kot ji gre. In res. Z precej precej večjim naporom (vidnim v javnosti) kot recimo SLS in NSi, smo dobili praktično enak  rezultat, oziroma rezultat, kakršen nam gre glede na volilni rezultat. Al pa, če bi od volitev naprej bili enostavno tiho.

Vlada bo očitno sestavljena politično. Predsedniki vseh strank, razen naše, bodo v njej. To ni nujno niti dobro niti slabo. Je pa v njej kar veliko naravoslovno usmerjenih ljudi, kar za te razmere ocenjujem kot pozitivno. Poleg že omenjenega Janeza Šušteršiča, kot svetlo točko vidim tudi Žiga Turka. Toliko bolj, zaradi tega ker bo tudi minister za kulturo. V bistvu bi kulturi poleg Žige privoščil bolj le Rada Pezdirja ali morda Mića Mrkaića. Če so se mi protesti kulturnikov ob pridružitvi “njihovega” ministrstva zdeli preuranjeni in nepotrebni, jih bi sedaj ob imenovanju Žige za “njihovega” ministra precej bolj razumel.

Vladi želim dobro delo in veliko uspeha. Vsi državljani se jih bomo veselili. Naši stranki, predvsem pa vodilnim, pa da čim manjkrat izpustijo priložnost biti tiho. Mediji potrebujejo grešnika, in ga bodo našli. Nobene potrebe ni, da se sami javljamo za to pozicijo.

PS: Da ne bo pomote. Še preden se je napovedala ustanovitev naše stranke, bilo pa je že jasno, da se na volitve podaja Janković, sem se sam pri sebi odločil. Čeprav si nikoli nisem predstavljal da bom to storil, bom tokrat podprl Janšo, sem si dejal. Enostavno ne verjamem v Jankovićeve, neosocialistične, metode. Sicer mi tudi Janševe niso ravno všeč, ampak, če moram izbirati med tema dvema opcijama, izberem slednjo. No, v bistvu sem Janšo podprl na malce drugačen način, kot sem si takrat predstavljal.