Janković po Jankoviću?

Ok, Janković se je na predlog predsednika Turka odpravil po mandatarstvo v parlament, brez podpisane koalicijske pogodbe, ki v celoti niti usklajena ni bila. Glavni pogajalec Državljanske liste, Janez Šušteršič, je takoj po parafiranju javno povedal, da je parafirane cirka 80% pogodbe, da pa mora o ostalem, kar se niso uspeli dogovoriti, odločati svet stranke. Kakšne igrice se igra Janković, da to potem razglaša kot v celoti parafirano pogodbo, ve le on. Rezultat pa je dobil serviran včeraj.

Ne le, da očitno ni dobil glasov poslancev strank, ki ga javno niso podprle, dobil ni niti vseh glasov poslancev strank, ki so ga javno podprle. Ampak pustimo to. Kaj sedaj sledi?

Ustava je žal v tej točki dokaj nerodno napisana. V 14 dneh, lahko predsednik, poslanske skupine ali 10 poslancev predlagajo novega kandidata. Nikjer pa ni govora, kako bi ta rok lahko skrajšali. Predsednik bi to lahko storil hitreje, ali se morda tej opciji celo odpovedal. Ampak še vedno je treba počakati, če se bo našla kakšna skupina poslancev, ki bi to ravno tako naredila. In kakor kaže, bližnjic tukaj ni. In, če so pred tem nekateri očitali Janši in Virantu zavlačevanja, ki so se merila v urah, bomo sedaj dva debela tedna čakali, da predsednik predlaga svojega kandidata.

Ampak saj veliko opcij dejansko ni. Po nesprejetju Virantove ideje vlade narodne enotnosti in po Jankovićevem debaklu je jasno. Ostaja Janša. Kar seveda ne pomeni, da Janković ne bo poiskusil znova. In ravno tukaj pridemo do točke, kjer se lahko zadeve znova hudo zapletejo. Turk lahko enostavno predlaga Jankovića že zato, da s tem mobilizira SD in Desus, da se le te dva ne moreta pogajati z Janšo. Se pravi zato, da Janši oteži delo. Ker s tem prisili Pahorja da dela to, kar se je očitalo Virantu. Da po eni strani podpira Jankovića, po drugi pa se pogaja z Janšo. Kar pa direktno spravi Pahorja v nezavidljiv položaj, ki mu ga bo marsikdo zameril.

Ampak ali bi bila koalicja SDS + SD + DLGV + Desus + SLS + NSi res tako slaba za Slovenijo?

In po do sedaj videnem, me to ne bi presenetilo sploh. Čeprav srčno upam, da se bi našla še kakšna druga rešitev. Recimo takšna, kot jo je nakazal Črt Jakhel – Živela jebena stranka.