Ko sem poslušal po radiju in televiziji debato o novem zakonu o preprečevanju dela na črno, se nisem mogel znebiti občutka, da vsi udeleženi v debati, vključno z voditelji tega resničnostnega šova, predloga zakona o katerem bomo glasovali, sploh niso prebrali, kaj šele razumeli. In ves čas se je vračalo nazaj, da bo oziroma da ne bo, sosedska pomoč prepovedana. Kot sem že pisal, pa zakon jasno določa, da je delo na črno le ODPLAČNO delo. Če kaj narediš brezplačno, pa ne zapade pod ta zakon, pa čeprav frizer zastonj frizira, ali krovec popravi streho na poslovni stavbi.

Seveda je razumljivo, da opozicija tega ne razume ali noče razumeti. Njihov fokus je pač nasprotovanje vladi. Da pa noben predstavnik zagovornikov zakona tega ne omeni niti ne uporabi je pa naravnost smešno. In potem iščejo vse sorte členov, ki dovoljujejo sosedsko pomoč ipd…. kar je, resnici na ljubo, zaradi osnovne definicije čisto nepotreben balast v zakonu.

Kaže pa to na neko lastnost, ki jo že dalj časa opažam v Sloveniji, in jo je tudi Miha Mazzini že opisal (če je pa ni, pa jo še bo :-))) v svojih kolumnah. Gre za to, da slovenci gledamo v zakonih kaj je dovoljeno, in ne kaj je prepovedano. Kar je v bistvu narobe svet. In potem, ko nas sosed vpraša, ali bi mu pomagali odgnati krave na planino, gremo iskat po zakonodaji ali je to kje dovoljeno. To verjento izhaja iz preteklosti, kjer je bil namen zakonodaje itak, da je človek neprestano v nasprotju z zakonodajo, saj je tako na milost in nemilost prepuščen oblastnikom, ki ga ob neprimernem vedenju pač zašijejo po črki zakona. Nekaj si pač zihr pregrešil.

Prinese pa takšno razmišljanje še druge posledice. Če delamo le to, kar je eksplicitno dovoljeno, to pričakujemo tudi od drugih. In potem se najdejo posebneži, ki pa vseeno počnejo tudi stvari, ki sicer niso dovoljene, pa tudi ne eksplicitno prepovedane. Ko nas tako nepripravljene povsem zakonito nategnejo, pa se potem sprašujemo “le kdo mu je dovolil”.

Sam sem se odločil da bom v nedeljo PODPRLzakon o omejevanju dela na črno. Namreč določba o “odplačnem” delu, se mi zdi zelo ustrezna in je ena redkih svetlih izjem slovenske zakonodaje, ki zadeve ureja smiselno. Čeravno glede na razlage v medijih, morda temu ni tako. Ampak je že tako, da si mora zakone vsak tolmačiti sam.

Zakon o arhivih bom ZAVRNIL. Enostavno se mi zdi trapasto zapirati že odprte arhive. Kar je bilo notri problematičnega, je že našlo pot ven. Nenazadnje smo imeli v Sloveniji v zadnjih 20 letih tudi par desnih vlad, ki so si bolj zanimive arhive lahko tudi komot skopirali. Če pa so bili arhivi, navkljub zakonskemu odprtju dejansko zaprti, pa to kaže na precej hujši problem, kot ga lahko prinese objava še tako spornega dokumenta iz arhiva. To bi namreč pomenilo, da je v Sloveniji še aktivna neka klika, ki je nad zakoni.

Na glasovnico o pokojninskem zakon pa bom dopisal “Nehajte delati neumnosti!” in jo prečrtano oddal.

Sicer je pa rezultat več ali manj jasen. Vsi trije zakoni bodo zavrnjeni. Ne zaradi vsebine. Le te ne poznajo očitno niti poslanci. Pač pa zato, ker bodo ljudje glasovali proti Pahorju. proti vladi. proti recesiji. proti temu da se morajo odločati. proti referendumom. proti samoodgovorosti. proti dežju med vikendom.