Paberkovanje o pokojninski reformi

Ena od udarnih Semoličevih (in na splošno sindikalnih) misli glede pokojninske reforme je, da nima smisla stare siliti da delajo še naprej, če so mladi brez služb. Misel gre lepo v uho in se sliši logična, v bistvu precej bolj logična, kot večino kar povedo zagovorniki pokojninske reforme. Pa vendarle ta misel ni zraka potrebnega, da jo izrečemo.

Če namreč vzamemo par, mladega brezposelnega in starega delavca skupaj ustvarita pač toliko kot ustvari zaposleni, porabita pa pač mladi kakšno socialno podporo, delavec pa plačo. Če sedaj delavca upokojimo, in mladeniča zaposlimo, sutvarita še vedno enako, porabita pa plačo in pokojnino. In mislim, da ne bom preveč falil, če zaključim, da ker je socialna podpora nižja od pokojnine, sta skupaj ob nespremenjenem ustvarjanju porabila več. Ja, če bi bila država vreča brez dna (kar je sicer pogosta predpostavka naših sindikalnih voditeljev), se okoli tega sploh ne bi rabili sekirati, tako pa mora nekdo razliko pokriti. Le kdo?

Ja krasna je misel, da je treba le mlade zaposliti, in ne bo težav z pokojninsko blagajno. Verjetno se le malokdo s tem ne bi strinjal. Puf, tleskneš s prsti in imaš kopico novih delovnih mest. Tako nekako so v prejšnje sistemi zgradili mega tovarno v Obrovcu (ali pa je bil Benkovac), ki pa je potem niti niso zalaufali. Ni namreč fora v tem da delaš. Potrebno je delati koristno. Nekaj, kar ima smisel. In namen. Delovna mesta brez dodane vrednosti, pač ne ustvarjajo vrednosti.

Koliko dodane vrednosti lahko ustvarijo politično kreirana delovna mesta, v primerjavi z kapitalsko ustvarjenimi verjento ni prav težko razumeti. Da pa bi privabili kapital in s tem nova delovna mesta, pa je potrebno sistem narediti prijazen kapitalu. In tega pokojninska reforma NE prinaša. Tako lahko Borut, na sindikalno navijanje za delovna mesta le skomigne z rameni. Če bi pokojninska reforma vsebovala vsaj kakšno, za gospodarstvo ugodno rešitev, bi imel na voljo ustrezen odgovor. Tako pa pač ostanejo le sindikalne floskule.

Koliko več denarja bi imeli za pokojnine, če bi vse zaposlene poslali recimo kositi travo na podeželje, s tem bi pa imeli vsi službo?

Pokojninska reforma se fokusira na to, kako obstoječi sistem ne reformirati, ampak malce polišpati, da nas slučajno ne bi vrgli in nekega vlaka, ter bognedaj ujeli na kakšen radar.

 

paberkováti -újem in páberkovati -ujem nedov. (á ȗ; á) iskati, nabirati plodove, sadeže, ki ostanejo na požeti njivi, v obranem nasadu: paberkovati po njivah, vinogradih; paberkovati po trgatvi // ekspr. iskati, nabirati sploh: ob greznici paberkuje golob; otroci so radi paberkovali po smetiščih // ekspr. prihajati do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem: paberkovati na jezikoslovnem polju; zanimivo je bilo paberkovati po teh zapisih