Referendum na referendum ….
“Na referendumu se ne bomo odločali o vladi, odločali bomo o naši prihodnosti, o pokojninski reformi…” oziroma nekaj podobnega je povedal naš predragi predsednik vlade, Borut Pahor, na včerajšnji tiskovni konferenci. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da z referendumom o pokojninski reformi ni nič narobe, in ga ni prepovedalo. Tako da le ta po vse verjetnosti bo.
In ja, strinjam se s Pahorjem. Ne bomo glasovali o vladi. Bomo pa glasovali o predlogu vlade. Glasovali bomo o konkretnem izdelku te vlade. O rezultatu dela te vlade. Kakšen rezultat bo, si ne bi upal ravno napovedati. Medijska kampanja se je že začela. Precej zna vplivati tudi referendum o malem delu, ki bo sedaj kmalu na sporedu, in če vladi uspe le tega dobiti, za kar ima realne možnosti, se z tem povečajo tudi možnosti na pokojninskem referendum.
V tem trenutku se mi pa bolj kot obravnavanje konkretne problematike zdi pomembno opozoriti na stališče, ki ga je zavzelo ustavno sodišče. Le to je nedvomno zbralo potreben pogum in se ni uklonila politiki, ter je naredila to, kar je v bistvu edino smiselno. Poslala je političen problem nazaj politikom.
Mene pri pokojninski reformi moti predvsem to, da to v bistvu ni reforma. Gre bolj za flikanje trenutnega sistema, ki bo sicer res prinesel nekaj več let miru pokojninski blagajni, vendar bistva problema se mi zdi ne bo zajel. Od trenutka dalje, ko smo se posamezniki začeli spraševati, ali je ekonomsko upravičeno plačevanje pokojninskega zavarovanja glede na to, kar bomo na osnovi tega dobili, je takšen sistem zapisan propadu. Toliko bolj, ker se zaradi raznih ekscesnih primerov postavlja vprašanje pravičnosti sistema, kjer pa smo ljudje hitro nepošteni ocenjevalci. Vendar kdo bo z veseljem plačeval v po njegovem mnenju nepošten sistem, sploh, če je to ekonomsko neupravičeno?
Po mojih izračunih sam sistem v bistvu niti ni pretirano ekonomsko neupravičen. Po mojih izračunih je bilo plačevanje v sistem nekako enakovredno varčevanju z 1-2% obrestno mero, kar na dolgi rok ni ravno briljantno, ni pa tudi čisti nateg. Nateg je, če vam kdo na takšno dobo ob takšnih jamstvih ponuja 10%.
Tako da zelo pomembno vprašanje ob odločitvi ali plačevati ali se raje izogibati ostane zaupanje do države. Do države, ki je mlajša od večine prebivalstva. Do države, kjer so par desetletij stare afere še vedno na prvih straneh časopisov in v udarnih terminih poročil. Do države, ki z denarjem davkoplačevalcev rešuje banke, ki so se zakreditirale pri tajkunih.
Ne vem kako je pri vas, ampak pri meni ta država pretiranega zaupanja v njenih prvih 20 letih ni ravno pridobila. Morda se bo v naslednjih20 letih popravila. Ne vem. Tako da pomembnejše kot kako glasovati na referendumu se mi zdi, da vsak izmed nas tudi sam poskrbi za svojo prihodnost. Ne glede na izid referenduma, vprašanje, če bo država poskrbela za nas.
Najprej si moramo odgovoriti :”KAJ JE DRŽAVA IN ZAKAJ JO SPLOH POTREBUJEMO ?”oz. najprej kaj bi MORALA BITI ?država bi morala biti skupnost v kateri državljani uresničujejo skupne cilje in si zagotavljao varno življenje v sedanjosti in prihodnosti . kaj pa je sedaj naša država ? to je skupnost grebatorjev na oblasti , da v svojem času čimbolj izmolzejo državljane in državne institucije za svoje osebne koristi , bogatenje in koristi svojih sorodnikov , prijateljev in prisklednikov , na škodo ostalih državljanov !
IN TU JE TUDI ODGOVOR ZAKAJ TA DRŽAVA NE OPRAVLJA SVOJEGA POSLANSTVA in zakaj državljani v to DRŽAVO ne ZAUPAJO . Torej edina stvar ,ki manjka je poštenje , ker pa tega NI se mora stalno nekaj “REFORMIRATI” ( beri krasti tistim ,ki že tako imajo premalo ) IN da bo mera polna se v NAŠE NOTRANJE zadeve vmešavajo razne tuje banke , bonitetne hiše , Sarkoziyi , Merklove in Obame , ki naše politike že tako UBOGE po umu vodijo žejne čez vodo . Najbolj žalostno pri vsem je , da nekateri zatrjujejo , da boljših NIMAMO ! če res ne premoremo BOLJŠIH VODITELJEV OD TEH ; KI NAM LAŽEJO čim odprejo usta , tako LEVI kot DESNI ; ki imajo odličnega mentorja v RKC , je res najbolje da damo DRŽAVO v NAJEM tistim , ki bodo z njo bolje gospodarili . V tolažbo nam bo ,da vsaj NISO NAŠI !
V normalni državi referenduma za reformo niti ne bi potrebovali. Oziroma, če bi vlada pokojninsko reformo res sistemsko zastavila, kot se zagre – bi jo tudi lahko zagovarjala in izpeljala, pa če bi šlo še tako trdo.
Referndumi za take odločitve kot so reforme in/ali tista o Hrvaški je samo trma vlade, ki noče prisluhniti tudi drugačnim predlogom in upravičeni kritiki. Pravi referendum so namreč volitve – in če izbranci svojega dela ne znajo dobro opravijo (za zdaj ga niso) gredo “aut”, M.
Vprašanje je:ali referendum da, ali ne?
Referendum je eden temeljnih instrumentov demokracije. Res pa je nenavadno, da v sedanji slovenski “demokraciji” prihaja do toče referendumov. Ali je to zloraba, ali pa je z demokracijo nekaj narob?. Če gledamo sicer kratko, pa vendar 20 letno obdobje, lahko ugotovimo, da inštrument demokracije ni bil pretirano uporabljen in da ni vzroka za paniko. Sedaj pa se obeta poplava referendumov, kar jasno kaže, da poleg vseh ostalih kriznih področji je načeta tudi Slovenska demokracija. Za vodenje države je vedno odgovorna vladajoča garnitura. Morda ni odveč, če imenujem glavne krivce za krizo slovenske demokracije. Prvi je predsednik Tuerk, potem sledi Pahor, pa Gantar, pa mali Kavčič. Potem so na vrsti vsi ministri, med katerimi je žal tudi mali politikantek Žekš, ki je bil nekoč celo predsednik SAZU. Kam je padla SAZU? Pa poslanci kolaicije! Pa poslanci te iste krvne grupe v evropskem parlamentu. Slovenci nismo sposobni dovolj natančno dojeti, kdo nam vlada, zato se lahko zahvalimo Evropi, ki nam je vrnila enega med enakimi Zorana Talerja! Škoda, da evropske inštitucije ne posegajo na državna polja. Žetev v Sloveniji bi bila obilna.
Torej ni problem referenduma v zlorabi inštituta, temveč je problem v nedemokratičnosti, izkrivljeni demokraciji.
Tudi vzroka, zakja odločati na referendumu o malem delu, je velika laž vlade. V primeru malega dela gre za odvzem pravic delavcem, saj omogoča alternativo redni zaposlitvi s parvicami in malo delo brez pravic delavcem. Ne delodajalci ne država nista poroka, da bo delavce lahko izbiral. Pahnjen bo v malo delo brez pravic. To pa je dokaz, da je vladajoča vrhuška prevarantska, tako kot vse komunistične vrhuške, ki se same nazivajo dmokratične.
Drgi referendum, namenjen pokojninski reformi je prav tako prevara. Ni mogoče ponujjati in imenovati reformo ukrep radikalnega zmanjšanja pokojnin. To ni reforma, temveč obupni poseg, ki bo vsaj do volitev omogočil vrhuški ohranitev stolčkov na katerij sedi. To je prevara, ki ni vredna univerzitetnega profesorja Svetlika. S takšno reformo je pokazal, da je navaden pokvarjen komunistični aparatčik, nevreden, da ostane predavatel, kje šele minister.