Po dolgem predporodnem obdobju, ki mu bo sedaj z referendumskimi zdrahami sledilo še poporodno obdobje, smo dobili našo najnovejšo reformo.

Kaj nam prinaša? V medijih je bilo predvsem zaslediti povišanje upokojitvene starosti. Na kar so se predvsem sindikati dokaj hrupno odzvali. Kako naj že tako zgarani delavci delaj do 65. leta starosti. O tem ne želim soditi. Lačna vrana siti ne verjame, in v tem kontekstu sem jaz tista sita vrana, ki pač opravlja delo, ki ga bom upam z veseljem opravljal tudi ko se bom bližal upokojitveni starosti.

Druge spremembe so pa vezane na razširitev osnove, od katere se plačuje prispevke. Na hitro pogledano pri zaposlenih ni sprememb, so pa pri samozaposlenih pa tistih, ki delajo preko avtorske ipd… Namesto od minimalne plače se za izračun po novem uporablja procent (60) od povprečne plače. In pa v samo osnovo se vključujejo tudi recimo izplačane dividende v določenih primerih ipd…

Težko bi ocenil spremembe za nepoštene in nepotrebne. Dejansko so verjetno tako poštene kot tudi potrebne. Me pa moti nekaj drugega.

Ali bo po tej reformi kdo raje plačeval prispevke?

Ne bo! Zaupanje v pokojninski sistem se s to reformo ne bo povečalo, ravno nasprotno. Pri nekaterih se bo povečala apatičnost zato, ker se jim bo tako želena upokojitev znova malce odmaknila. Nekateri se bodo potrudili plačevati še manj prispevkov, saj bodo pričakovano manj dobili.

Če temu dodamo še trenutno stanje upokojencev, ki resnici na ljubo v večini prejemajo mizerne pokojnine, ter stanje velikega dela delavstva, katerih plače niso bistveno višje to pa je slaba osnova tudi za njihove bodoče penzije, se upravičeno lahko vprašamo kaj reformističnega je v tej reformi.

Glavni namen reforme, po besedah predsednika vlade Boruta Pahorja, je vseeno dosežen. Pokojninska blagajna se je malce stabilizirala. Če bi po prejšnjem sistemu v težave zašla v recimo naslednjih 10 letih, bo po tej reformi zašla kakšnih 10 ali 20 let kasneje. Reforma je torej na nek način prinesla mir tistim, ki jih žal čez 20 let več ne bo med nami. Se pravi nekako tistim, ki so trenutno že upokojeni. Da smo si na jasnem. prinesla jim bo mir, ne pa tudi denar.

In ravno stranka upokojencev je glasovala proti reformi. Narobe svet.

Kakšna bi bila prava reforma

Brez tega, da bodo ljudje z veseljem plačevali za pokojninsko zavarovanje reforme ne more biti. Brez tega je pokojninski sitem dojet kot neka abstraktna vreča denarja, igra, ki se jo igramo pa kako za čim manj vloženega dobiti čim več. To pa je igra, od katere ima na koncu večina izgubo in manjšina, tista, ki politično najbolje uveljavlja svoje interese, dobiček. V imenu socialne države se okorišča manjšina.

Če lahko ne kulturnik, politik ali športnik živi na plečih drugih (in ja, so potrebni!), delavec ne more. Delavec mora ustvariti za sebe pa še za par drugih. Delavcu nihče ne more dati ničesar, kar ni ustvaril. Kar si ni prislužil s svojim delom.

Zato je edina možna reforma reforma v smer individualnega pokojninskega računa. Kjer je jasno razvidno, kaj nekdo za svoje prispevke dobi. In to sproti. In da država zavedajoč se, da le tisti s spodobno pokojnino ni socialni problem, to ustrezno stimulira in regulira. Zavarovanec mora imeti možnost izbire, ali bo zavarovan pri zavodu kjer se politično nastavlja prisklednike, ali pa bi bil raje pri švicarski zavarovalnici z več stoletno tradicijo.

Seveda takšne menjave ne gredo čez noč. Zato se jim pa reče reforma. Ampak, da je kaj takšnega mogoče, je potrebno narediti natančno bilanco kje smo. Koliko znašajo trenutne obveznosti pokojninske blagajne, za vse že sprejete obveznosti, ter na osnovi tega pripraviti dolgoročen plan pokritja teh obveznosti. Če pa se za pokritje le tega uporabi še vsa državna srebrnina, ki jo sicer razni lobiji vztrajno krčijo (da ne rečem kradejo) bi bili pa učinki sploh pozitivni.

Vlada je včeraj sprejela dokapitalizacijo NLB. Seveda NLBjevo kreditiranje raznoraznih zasebnih projektov, kot je financiranje prihvatizacije Istrabenza ali Merkurja pri tem nimajo nič. Kakšne koristi ima država od NLBja, če mu mora stalno zagotavljati svež denar? Ali pa ima morda korist kdo drug? Če bi bil NLB v lasti neke hipotetično švicarske zavarovalnice, ki bi na drug strani moral izpolnjevati obveznosti do slovenskih upokojencev, ali bi se tudi tako igrala s premoženjem takšnega pokojninskega sklada?

PS: Minutka za slovenski jezik: refórma -e ž (ọ̑) sprememba, spreminjanje a) sistema, ureditve česa: izvajati, zahtevati reformo; reforma koledarja, programa; reforme v cerkvi / publ. odkar je reforma, se je povečal izvoz / agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo; gospodarska, šolska reforma b) vsebine česa: reforma nauka / Lutrova prizadevanja za reformo katoliške vere ♪