Zgodba družbe PREVENT zadnje čase polni medije. Po zadnjih informacijah gre družba v stečaj, kar bo imelo precejšen vpliv na koroškem. Tolikšno število novih brezposelnih bo hud udarec regiji. Zato bi bilo skorajda čudno, če se država ne bi vmešavala.

Ampak poglejmo malce pobližje. Po novicah sodeč se država preko ministrice za gospodarstvo, Darja Radič, aktivno vključuje v iskanje strateškega partnerja. V novicah skorajda ni nič o tem, kaj počnejo lastniki Preventa, da bi ga rešili, zato pa je toliko več o tem kako se angažira država. Celo vlada je razpravljala o tem in sprejela neke sklepe.

Ampak kolikor mi je znano, država niti posredno ni lastnica Preventa, oziroma je zanemarljiv lastnik. Zadnja lastniška struktura, ki sem jo našel, nakazuje na to, da države zraven ni. Zakaj sedaj država dela to, kar bi morali početi lastniki? Ali morda kdo naivno misli, da bo nek tuj avtomobilski koncern kaj bolj dobrohoten, če bo na pogajanjih ministrica? Ma ja! Še bolj trdo se bo pogajal, ker mu bo jasen interes ministrice, ki seveda lahko za dosego svojih (političnih) ciljev seže v kakšen žakelj, in prispeva kakšno pomoč oz. subvencijo.

Seveda je državi težko križem rok gledati, kako podjetje propada in gredo delavci na cesto. Toliko težje, ker pred tem, ko bi se dalo še kaj narediti, niso mignili s prstom. Sedaj pa bi radi rešili kar se še rešiti da, in s tem posredno lastnikom rešili, kar so si zafurali.

Seveda se mi smislijo delavke, ki so izgubile svojo službo. Ampak, če bo država vskočila vsakič, ko bo kakšno (večje) podjetje zašlo v težave, bodo počasi začela uspevati le podjetja, ki bodo dobro poslovala predvsem z državo, ne pa na odprtem trgu. Kar pa nujno prinaša stagnacijo in na koncu  neizbežen propad.

Namesto, da država opravlja lastnikovo delo, naj najprej opravi svoje. To pa pomeni nadzor nad tem da podjetje posluje zakonito, da se spoštujejo sprejete obveznosti (tudi izplačilo plač in plačilo prispevkov), ter da v primeru najhujšega delavcem stoji ob strani in poskrbi, da se jim nadomestila za brezposelnost in ostala pomoč izplača hitro in brez nepotrebnega kompliciranja.

Recimo kompliciranja okoli tega, kdo bo plačal sodne stroške vloge za stečaj, zaradi česar bi lahko delavci dobili svoje z precejšnjo zamudo, če bi poslovodstvo le malce nagajalo.

Če bi država svoje delo opravljala dobro potem sem prepričan, da bi bilo potrebnih precej manj gasilskih akcij, ki na koncu tako ali tako nimajo drugega efekta, kot medijski pomp in trepljanje po ramenih.