Kdo je hohštapler? Morda vseeno Bogdan Biščak?
Bogdan Biščak, sekretar stranke Zares – nova politika, je na Financah objavil odgovor na članek Rada Pedirja – Tajkunska leta izumitelja Golobiča.
Pustimo natolcevanja v smislu “kdo ima daljšega” in kakšen stil ima kdo. Poglejmo si konkretno navedbo:
Če bi podatkom – vsaj ekonomskim – namenjal malo pozornosti, bi vedel, da so prihodki od javnih naročil v poslovanju skupine Ultra komaj omembe vredni že zato, ker večino svojega prometa ustvari izven Slovenije. Ampak dejstva so dolgočasna, pravim genijem ni treba izgubljati časa z brskanjem po dolgočasnih bilancah…
Poglejmo kaj pravijo Konsolidirano letno poročilo skupine Ultra za leto 2007 (54. stran), ki je med drugim objavljeno tudi med letnimi poročili ostalih Slovenskih podjetij na straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve- AJPES.
Do razlike v prihodkih med vsoto prihodkov podjetij, in konsolidiranimi prihodki nastanejo, ker podjetja v skupini poslujejo med seboj. In tako prihodki enega pomenijo stroke drugega. Na ta način lahko prihodke poljubno napihnemo, zato se v primerih skupine podjetij, izvaja konsolidacija, ki tovrstne bolj kot ne računovodske finte, odpravijo. Zato je v primeru Ultre smiselno pogledati konsolidirane podatke.
Le te pa kažejo, da Ultra na tujih trgih ustvari manj kot 10 (deset!) % prihodkov.
Seveda obstaja možnost, da se je to v letih 2008 in 2009 zelo spremenilo. Ampak dokler podatki za ta leta ne bodo objavljeni, so to le prazna natolcevanja. Da bi Ultra izvedla v zadnjih letih kakšno resno reorganizacijo, zavzela kakšno novo področje ali regijo, nisem zasledil. Precej bolj verjetno se mi zdi, da so nadaljevali z podobnimi razmerji, kot so bila v letih 2006 in 2007.
Te podatki se mi zdijo pomembni tudi zato, ker sem imel kar nekaj debat z prijatelji, ki so mi vsi zatrdili, da ima Ultra večino prihodkov iz tujine. Ni kaj, pristop kot ga je ubral Biščak, izgleda deluje. 1000x povedana laž, postane resnica. In ko smo potem skupaj pogledali kaj pravi Ajpes, so bili vsi po vrsti presenečeni.
Ne verjet na besedo. Niti Pezdirju, niti Biščaku, niti meni. Oglejte si sami!
Priloga:
Tole tvoje paberkovanje pa je en kup flancov, zmetanih na kup, osnovanih na enem staaaaarem poročilu? Pismo, Biščak in Zaresovci so se morali z Ultro ukvarjati vse od lani in kolikor vem, je bilo kar nekaj objav s strani Ultre, tako podatkov, kot tudi tega, da se usmerjajo v poslovanje v tujini in da v Sloveniji zaključujejo zgodbo …
A imaš kaj konkretnega? Dej kakšen link, do kakšne verodostojne informacije, pa se bom takoj opravičil.
Nimaš? No potem bova pač paberkovala flance skuaj naprej.
Sicer pa sančo, kdaj je bila izrečena izjava okoli tega da ima Ultra večino prihodkov v tujini? Če se prav spomnim, nekje spomladi 2009. Takrat pa tale bilanca iz leta 2007 sploh ni bila prastara. Bila je stara par mesecev.
Veš več? Daj kakšen relevanten link ali dokument. Lahko tudi na email.
Gospod Bogdan Biščak je bil prokurist Optimizma, iz katerega se je razvila hobotnica borzno posredniškega in hranilniško menjalniškega sistema in tesni prijatelj Andreja Severja, ustanovitelja in lastnika številnih podjetij, na katerih se je parkiral denar HKS Sicure, ki je opeharila 400 slovenskih varčevalcev za cca 2,7 milijarde tedanjih tolarjev.
Gospodje naj najprej poravnajo račune v starih strankah, preden ustanavljajo nove. Stvari se ne pozabljajo tako zlepa.
Zares lepe reference! Vse kazenske ovadbe varčevalcev zoper Andreja Severja so za časa vlade LDS-a ostale v predalih v fazi preiskave. Nikoli raziskani primer in nikoli kaznovai krivci te goljufije. Ta kratko so potegnili varčevalci.
Kdor ni seznanjen z znamenito afero Optimizem, mu v branje priporočamo knjigo Stanislava Kovača Nedokončane zgodbe iz slovenske tradicije, iz katere naj prepišem le uvod in epilog:
Zoper finančnega ministra Mitjo Gasparija vložena interpelacija zaradi odobritve državnega poroštva Banki Hmezad, ki je kreditirala zasebno podjetje Optimizem razvpitega Vladimirja Slejka. Finančni minister je junija 1994 vloženo interpelacijo preživel z izjavo, da bo odstopil kot minister za finance, če se proračunski denar ne bo vrnil v državno blagajno. Naj spomnimo, da je bilo za državno poroštvo podjetju Optimizem iz proračuna odobrenih 112 milijonov SIT. Minister Gaspari je pred tremi leti tudi dejal, da odobreni proračunski denar ni javni dolg, saj naj bi se vrnil v proračun do konca leta 1994, ta, ko je bila zoper finančnega ministra Mitjo Gasparija vložena interpelacija zaradi odobritve državnega poroštva Banki Hmezad, ki je kreditirala zasebno podjetje Optimizem razvpitega Vladimirja Slejka. Finančni minister je junija 1994 vloženo interpelacijo preživel z izjavo, da bo odstopil kot minister za finance, če se proračunski denar ne bo vrnil v državno blagajno. Naj spomnimo, da je bilo za državno poroštvo podjetju Optimizem iz proračuna odobrenih 112 milijonov SIT. Minister Gaspari je pred tremi leti tudi dejal, da odobreni proračunski denar ni javni dolg, saj naj bi se vrnil v proračun do konca leta 1994, Vendar se to ni zgodilo. V proračun ni bil vrnjen niti tolar, minister za finance Mitja Gaspari pa še vedno zaseda visok položaj v vladi. Dosedanji potek stečajnega postopka podjetja Kovind, pri katerem je država zavarovala terjatev do Optimizma, kaže, da bo pot do končnega razpleta primera Optimizem zelo dolgotrajna in mukotrpna. Ali bo državi uspelo vrniti v proračun celoten znesek terjatve do Optimizma, je vprašanje, na katerega bo moralo odgovoriti pristojno sodišče. Na to je opozoril tudi Mitja Gaspari, ko je v začetku leta 1997 kot ministrski kandidat Drnovškove vlade pred poslanci dejal, da je Vrhovno sodišče zadnja raven, ki bo odločalo o zadevi Optimizem in s tem tudi o njegovi nadaljnji ministrski poti. Kdaj se bo to zgodilo, ostaja neznanka. Lahko kmalu, lahko šele naslednje tisočletje. Ne glede na končni razplet razvpitega primera Optimizem, ki bo pokazal, kdo bo končno poravnal dolg Optimizma do državnega proračuna, je zgodba poučna vsaj iz enega razloga: kaže na sporno ravnanje države z javnim denarjem davkoplačevalcev, ki ostaja pogosto zakrito za neprepustnimi zidovi državnih ustanov.
EPILOG:
• Dne 26. februarja 1997 je stanje sodnih postopkov, ki jih je v primeru Optimizem sprožilo ministrstvo za finance preko javnega pravobranilstva sledeče: stečajni upravitelj je priznal terjatev države do Optimizma, ki je bila zavarovana z delom nepremičnin podjetja Kovind. Tej odločitvi je oporekala koprska banka. Prvostopenjsko ljubljansko okrožno sodišče je potrdilo odločitve stečajnega upravitelja. Nato se je banka pritožila na višje sodišče v Ljubljani, ki je sodbo delno razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje. Okrožno sodišče v Ljubljani je z novo sodbo ugotovilo, da ločitvena pravica države na zastavljenih nepremičninah ne obstaja. Javno pravobranilstvo se je zoper novo sodbo pritožilo na višje sodišče v Ljubljani, ki o drugi pritožbi še ni odločalo. Ob tem postopku je država preko javnega pravobranilstva vložila tudi tožbo za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice Splošne banke Koper na delu nepremičnin družbe Kovind v stečaju. Gre za podobno tožbo, kot jo je vložila banka zoper državo, vendar sodišče v tem postopku še ni odločalo. Nobeden od vzporednih postopkov, v katerih želi država doseči vračilo zneska, plačanega za obveznosti Optimizma ni pravnomočno zaključen.
• Vladimir Slejko, je bil (so)ustanovitelj devetih podjetij. Po začetem poslovanju je bil najprej blokiran žiro račun podjetja Trade, d. o. o., in sicer 19. 4.1993. Nato so sledile blokade računov še drugih Slejkovih podjetij: 20. 4. 1993 je bil blokiran račun podjetja Rumba, d.o.o.; 27. 8. 1993 Optimizma Fashiona; 4. 10. 1993 Optimizma, d.o.o.; 17. 12. 1993 B & G, d.o.o.; 13. 4. 1995 Optimizma Holdinga in 11. 7. 1995 Avke, d. o. o. Podjetje z imenom Agla art, ki ga je prav tako ustanovil Slejko, ni začelo poslovati. Februarja 1997 je imelo najvišji znesek blokade podjetje Optimizem, d. o. o. v višini 231 milijonov SIT, od navedenih pod¬jetij pa je bilo v stečajnem postopku podjetje Trade, d. o. o.
• Leta 1993 je bila v zvezi s primerom Optimizem, d. o. o. vložena kazenska ovadba. Tožilstvo je oktobra 1993 vložilo zahtevo za preiskavo; ta je bila oktobra 1994 pri pristojnem sodišču tudi uvedena. Marca 1997 je zadeva še vedno v fazi preiskave.
Stanislav Kovač: Zamolčane zgodbe slovenske tranzicije, MK.
V proračun ni bil vrnjen niti tolar, minister za finance Mitja Gaspari pa je še vedno zasedal ministrski stolček oziroma mesto guvernerja Banka Slovenije, nato je kandididiral za predsednika države, nato se je znašel v vrstah SD.
Dne 11.9.2008 razpršeni LDS-ovci po raznih levih političnih strankah se potegujejo za nove visoke položaje. Nekdanji guverner Banke Slovenije, ki ni odreagiral na zapisnik bančnih inšpektorjev, ko se je LDS-ova HKS Sicura potapljala in je še dopuščal, da smo varčevalci zaupali denar potopljeni ladji in ni vršil nadzora nad HKS, Golobič in Biščak pa se nojevsko obnašata in sprenevedata o zgodbah, za katere dobro vesta in sta bila v njih protagonista. Oba sta še vedno na položajih v politiki. Kdo koga nateguje? Banka Slovenije je od varčevalcev HKS Sicura tožena, vendar starega guvernerja Banke Slovenije Gasparija ni več v njej.
Marko Pavlišič ima v eni stvari prav – trendi Ultre se res niso spreminjali in so v zadnjih letih enaki.. In to takšni, kot sem zapisal v odgovoru radu Pezdirju – se pravi, da večino prihodkov ustvarijo v tujini. Česa na Ajpesu “ne vedo” pa naj zaenkrat ostane skrivnost, ki jo razkrijemo, ko bo Pezdir nadaljeval svoje hohštaplerstvo z odgovorom v Financah. Vsaj upam namreč, da bo odgovoril. Takrat bo g. Pavlišič dobil priložnost, da reče kakšno tudi na račun svoje lucidnosti.
Že sedaj pa lahko pove, zakaj ga prav nič ne zanima, kje je Pezdir dobil podatke o sredatvih, ki naj bi jih Ultra dobivala prek javnih razpisov. Pezdir namreč ne trdi, da Ultra večino sredstev zasluži v Sloveniji, ampak da noče v tujino, ker tam ni kanalov do javnih razpisov. Ergo: Ultra zasluži večino (ali vsaj pomemben del svojih prihodkov) na javnih razpisih. To zabeli še s politikantskim pošiljanjem Ultre iz države, g. Pavlišič pa kar tiho.
Osebno nisem nikjer zagovarjal Pezdirja, niti ne komentiral njegovega pisanja. Osredotočil sem se na citiran del pisanja g. Bogdana Biščaka, kjer pošilja g. Pezdirja brat dolgočasne bilance, pred tem pa navaja trditve okoli ustvarjanja prometa Ultre v tujini.
Sam sem navedel podatke, ki jih sam razberem iz dolgočasnih bilanc, ki so mi dostopne.
Se veselim vsakega podatka, ki bo potrdil navedene trditve g. Biščaka.
PS: g. Pezdirja sem seveda povprašal po mnenju glede tega. Žal od njega odgovora še nisem prejel. Za razliko od g. Biščaka, ki je pri tem zelo ažuren.
JM, pa ti bi bil odličen novinar (Financ)! :-)