Star odvetnik se je po dolgil letih odpravil na dopust, in ta čas svojo pisarno prepustil sinu, ki se je že izkazal, in je bilo le še vprašanje časa, kdaj mu bo pisarno prepustil v celoti. Ko se je ves svež in pomlajen čez dva tedna vrnil, ga je na vratih pričakal sin ves nasmejan. Oče, rešil sem primer, ki se je vlekel še od kar sem bil čisto majhen.

Oče je prebledel in dejal: Sin, ta primer je dobil moj oče in jaz sem ga podedoval. Zaradi tega primera smo dobro živeli, in nameraval sem ga predati tebi kot doto. Od česa bomo pa sedaj živeli?

Zgodba je nemara izmišljena, vendar dobro povzame, zakaj se določene zadeve vlečejo tako dolgo. Se še spomnite, kolikokrat je bil Ljubljanski stadium le predvolilna obljuba, dokler ni prišel politični novinec Jankovič, ki te igre še ni poznal. Ali pediatrična klinika? Kolikim ministrskim kandidatom je bila to prva predvolilna obljuba?

In podobno je z arbitražnim sporazumom. Če ga rešimo, bo eno področje manj, kjer se da nabirati volilne glasove. Ena točka manj za odvrašanje pozornosti, ko je to potrebno.

Arbitražni sporazum bi bil preuranjen, če vmes ne bi imeli Janševe vlade. Potem bi še obstajala neka verjetnost, da je pa morda vzrok za nesporazum v vedno isti politiki – levi. Vendar pa tega tudi Janša ni razrešil, pa čeravno je poiskušal. Janša sedaj pravi, da bo po referendumu prišel s tremi predlogi. To pa je preskok v novo kvaliteto! Če želi, mu jih jaz vsak dan pripravim 10. Seveda ne garantiram, da bodo kateregakoli Hrvati sprejeli z odprtimi rokami. Ravno tako, kot tega ne more garantirati tudi Janša za svoje.

Čeprav je dejstvo, da je slovenska policija nadzirala celoten Piranski zaliv, pa verjento še kaj več, sodi to v čase Jugoslavije. Kjer so bili policaji tudi Jugoslovanski in ne slovenski. Mejne zadeve so bile pač v rokah federacije. Vprašanje pa je, koliko je Slovenska policija nadzirala vode po osamosvojitvi. Če se prav spomim, so ribiči redno imeli probleme, slovenska policija pa je v najboljšem primeru se vozakala malce naokoli, da pa bi recimo pregledovala plovila, tudi hrvaška, v bližini Savudrije, pa se ne spomnim.

Ravno tako se ne spomnim, da bi katerakoli vlada zahtevala od policije izvajanje nadzora na teritoriju celotnega Piranskega zaliva.

V takšnih razmerah je arbitraža dejansko najboljši izhod, če želimo ta problem enkrat za vselej zapreti.

PS: Seveda dopuščam možnost, da bom zaradi tega posta označen za narodnega izdajalca.