Socialni korektiv in bogati starši

Jutri gredo študenti in dijaki na ulice. Prav, naj gredo. Bo pa zanimivo, kako bo vlada odgovorila na vse to. Stara ljudska modrost pravi, da vlada, ki spravi študente na ulice, nima prihodnosti. Študenti imajo na voljo precej več časa in energije kot vlada. V naprej izgubljena bitka. Z mladim bikcem se pač ne gre bosti, ker bo že iz inata nadaljeval svoje trmoglavljenje.

Predstavniki študentskih servisov (ne študentov), so si pripraivli zelo dober PR. Kadarkoli se kakšnega sliši v medijih, vedno ponavljajo iste izraze. Študentsko delo je socialni korektiv. Vedno se omenja bogate starše. Socialni korektiv in bogati starši sta izraza, ki jih bomo nedvomno jutri tudi videli na transparentih. Konja ki zmaguje, pač ne menjaš. Kot bi Obama sredi kampanije namesto “Yes, we can” začel z “America will win” ali kakšno podobno floskulo.

Je pa malce presenetljivo, da vladni PR ni pograbil te priložnosti in začel tudi sam uporabljati ta izraz. Nenazadnje je ena od bistvenih pričakovanj sprememb študentskega dela tudi to, da se le to omeji, da se bodo mladi, ki so že končali študij lažje zaposlili. Tudi to je namreč socialni korektiv. Pa tudi plačevanje prispevkov od študentskega dela je socialni korektiv. Če želiš nuditi razne socialne ugodnosti, moraš nekje jemati. Saj vlada ne jemlje, ker smo nesocialna država ampak,ker SMO socialna država. Tisti, ki najbolj sanja o nekih socialnih korektivih, bi moral biti prvi v vrsti, ki bi podpiral višje prispevke.

Okoli bogatih staršev ne bi izgubljal besed. Ciljajo pač na, sedaj že stoletja staro, mržnjo proti bogatim graščakom oz. kapitalistom. Težko je faliti z takimi floskulami. Ali imajo vezo z realnostjo ali ne, je pa težko presojati.

Bistvo problema, tako študentskega dela kot dijaške prehrane, je pa tako ali tako drugje. Če bi vlada imela jasno vizijo, bi le te sledili jasni cilji in nato taktika za dosego le tega. Ker pa jasne vizije ni, se potem vlada obnaša kot butalci. Če bo ostro bodo vile, če bo ploščato bo pa lopata. Nekaj bo že padlo ven.

Vemo da imamo problem, ga bomo poiskusili rešiti – je načelo vlade. WRONG!!!! Če boš POISKUSIL nekaj rešiti boš ostal pri POISKUSU, skratka boš pogrnil na celi črti. Moč besedice “bom probal” oz. “try” v angleščini, je izjemna. Z čisto enostavnim poiskusom lahko to vsak preiskusi na sebi. Presenečen bo, koliko več človek zmore, če si zada jasen cilj, ne pa da je njegov cilj le nekaj poiskusiti.

Jasna vizija bi po moje morala vsebovati:

  • brezplačno osnovno in srednjo šolo vključujoč VSO prehrano, VSE učbenike in VSE šolske potrebščine.
  • brezplačen študij za vse, vendar omejeno na fiksno število let. Po tem, lahko študiraš komercialno. Dokler študent napreduje, naj ima brezplačno prehrano in bivanje. Pri delu pa je to omejeno obdobje lahko oproščen plačila prispevkov, ne pa dohodnine.

Ne pa da se sedaj jajcamo, kdo je socialno ogrožen in kdo ne. Razslojujemo otroke v najbolj občutljivih letih, ko imajo že z tem kdo ima kakšno znamko kavbojk dovolj problemov, sedaj pa jih izpostavljamo še temu ali ima nekdo 20 EUR / mesec za malico ali ne. Ali je res potrebno takšno razslojevanje, ali pa so to vse naši otroci?

Bomo vsaj “bogati starši”, ja sam se štejem med bogate starše, ker mi nekako ni treba razmišljati, ali bo družinski proračun preživel, če otroku plačujem v šoli malico in kosilo (v bistvu ima sedaj samo malico, ker pride kosit raje domov). In mi ni tega težko plačevati. Se mi pa smilijo vsi tisti, ki bodo morali v šolo nositi potrdila da so dovolj revni, da otroku pač ne zmorejo plačevati prehrane. Oprostite, ali obstaja še kakšen hujši udarec za starša, kot če mu nekdo jasno in glasno meče v obraz “niti otroka ne moreš nahraniti, zguba zgubasta, še dobro da bo država poskrbela za reveža, in mu dala za jest“. Kaj, če bi jih raje kar z kolom po glavi, verjetno bi manj bolelo.

Ja vem, moji predlogi okoli brezplačne šole in študija na prvi pogled nikakor niso v skladu z mojimi (neo)liberalnimi pogledi. Na drugi pogled pa so zelo. Otroci so namreč najbolj ranljiv del družbe, in tisti del, za katerega moramo skrbeti. In sem prepričan, da je staršem potrebno pustiti pravico, da sami skrbijo za otroka, da pa v to niso prisiljeni. In, če kakšen starš ne želi ali ne more skrbeti za svojega otroka, je na družbi, da mu to čim bolj olajša. In to za vse. Brez izjeme. Brez ugotavljanja, kdo je reven in kdo bogat. Vsi so NAŠI otroci. Vse ostalo je že začetek razlojevanja. Eden temeljev liberalizma pa je, da je vsak posameznik sam odgovoren zase, zato je prav da imamo čim bolj izenačene začetne pogoje. In to čim boljše, Kar ne pomeni, da kogarkoli bremzamo, ampak da se trudimo VSEM zagotoviti, čim boljše pogoje. Kolikor se le da. In kolikor si le lahko družba privošči.

In ta post posvečam Samirju in Daniju, sošolcema v osnovni šoli. Ker sta bila socialni problem, sta vsako leto dobila socialne teniske. In sta zato seveda bila deležna zafrkavanja. Kakšen vpliv pa ima to na mlado otroško dušo, pa prepuščam vsakemu posamezniku. Jup, tudi to je vidik socialne države. In socialne teniske so bile socialni korektiv. Nobenemu, ga ne privoščim.