USB in razvoj uporabniške izkušnje

Ni mi jasno kakšen zagrenjen inženir  si je spomnil takšen nesimetrični protokol. No, verjento je inženir že vse lepo zasnoval, samo potem mu je kakšna skupina ekonomistov začela srati po glavi, da naj vendarle stroške zniža še za 7%, ker morajo budget še malo obtesati, ker je zadnja prenova spletne strani stala malce več kot je bilo planirano.

Bistvo težave se skriva v predpostavki, da je naprava ali server ali pa client. Nisem pa še srečal takšne, ki je oboje, z izjemo osebnega računalnika, ki je baje lahko, nisem ga pa še v vlogi clienta nikoli videl. Aha, pa nekateri printerji, ki podpirajo tiskanje iz USB ključka so tudi takšni.

Kakšna je ideja? Ali ne bi bilo cool, če bi lahko slike iz fotoaparata prenesel na USB ključek? Ali prenosni disk? Da bi lahko povezal fotoaparat in mobitel, in slike preko mobitela direktno poslal na email ali ftp strežnik?  Ali ga le uporabil za dodaten spomin. Da ne omenjam še povezave na filanje. Ko imaš v recimo kameri še dovolj štroma, mobitel je pa že crknil? Pa da mu posodimo malce elektrike preko USBja.

Saj verjento obstajajo naprave, ki točno to omogočajo. Verjetno bolj profesionalne in specifične. In moraš kot uporabnik potem iskati kompromis med temi dodatnimi cukrčki in recimo objektivom in ceno. Ko bi v bistvu naprave to komot že omogočale.

Seveda je tako še precej bolj utopično pričakovati, da bi recimo fotoaparat imel bluetooth, in ko bi prišel v bližino notebooka, s katerim je sparjen, in ima vse ok nastavljeno, da kar sam prenese fotke. Ne pa da sprašuje ali to res želim, ipd… Jah, če sem do sedaj že 100 naredil isto, komu na čast naj bi se pa 101 premislil?

Ampak ja, tale razvoj gre blazno počasi naprej. V bistvu gre hardware blazno hitro, ampak razvoj uporabniških vmesnikov pa nikamor.