Gradbeniški kartel in inflacija
Prav zanimivo je, da imata obe trenutno najbolj aktulani politični temi isti predznak. Gre za afero v gradbeništvu, kjer so največja gradbena podjetja obtožena korupcije in za problem inflacije, o kateri je razpravljal tudi državni zbor.
Pri gradbeni aferi me je presenetilo predvsem to, kako je minister za promet se začudil, da so na las enako kot pri gradnji nadzornega stolpa na letališču na Brniku, tudi pri razpisu za del dolenjske avtoceste, dobili ponudbe istih podjetij, visoke cene, izjemno majhne razlike med ponudbami. Presenetilo me je to, da med ponudniki ni bilo tujcev. Ali so razpisni pogoji takšni, da ne omogočajo poštene evropske konkurence?
In tukaj smo prišli do ministra. Četudi sam ni prejel nobene podkupnine, je vseeno odgovoren. Zato, ker je za takšen sumljiv primer že vedel, pa očitno nič naredil, če se mu je ponovil. In drugič, ker vse to kaže na neustreznost razpisnih pogojev, ki onemogočajo dejansko konkurenco.
In pri konkurenci pridemo do inflacije. Po tem, ko smo se znebili monetarnih vzrokov za inflacijo, in sicer na popolnoma slovenski način, to je, enostavno smo se odpovedali suverenosti na tem področju (s prevzemom evra), se še mnogo bolj kaže, da so vzroki strukturne narave. Vrača se nam obramba slovenske srebrnine in nacionalnih interesov v obliki višjih računov. Trda roka ekonomije je neizprosna. Manjša konkurenca nujno vodi v višje marže in cene.
In ob tem se jasno začne večini prebivalstva kolcati po Titu, socializmu in trdi roki države, ki bo naredila red. Celo v včerajšnji debati na Trenjih, so bili takšni pozivi, od ljudi, ki jih težko označimo za preproste davkoplačevalce.
Ne dragi moji, ni rešitev v močni državi. Rešitev je v šibki državi, kjer uradniki nimajo možnosti odločati o tem, kje bo kdo gradil in kje ne, ker to nujno vodi v korupcijo s tem pa preferiranje nekaterih, ki s tem uničujejo konkurenco. Rešitev je v jasnih in jedrnatih zakonih, ter sposobnih uradnikih, ki jih izvajajo. Rešitev je v deregulaciji na vseh področjih, kjer je le ta sedaj le zaradi uradnikov, ne pa zaradi dejanskih koristi državljanov.
Natanko tako kot je zapisano v političnem programu Liberalcev.
In ja, minister za promet in tisti za finance, si zaslužita interpelacijo. Uspelo. Gradbeniška kapa pa, kot se reče, igranje na klavir. S prekrižanimi rokami.
Glede gradbenega lobija se strinjam z napisanim. Vse imajo v rokah SLS in njihovi priskledniki. Da se določena zadeva podraži za 100%, 200% ali še več je nedopustno. Za te stvari bi morale leteti glave, omenjena podjetja pa nikoli več dobiti posel.
Po svoje je zelo zanimivo, kako ogromno ljudi ve za “probleme” v gradbeništvu, pa nihče nič.
vzrok, zakaj med ponudniki na razpisu za gradnjo trebenjskega avtocestnega odseka ni nobenega tujega podjetja, je v tem, da so enostavno in že davno pred mandatom te vlade dvignili roke nad Slovenijo.
Minister za promet tujcev ne more prisilit k oddaji ponudbe, zato ker je tudi sama priprava ponudbe povezana s stroški, v katere pa se nobena pametna firma ne spusti, če nima vsaj možnosti za fer tekmovanje.
Odstop oziroma menjava ministra je popularna a žal le instantna rešitev problema, ki ne prinese nobenega dolgoročnega ali kartkoročnega učinka.
Problem oziroma srž problema leži v sami slovenski institucionalni zasnovi kot celoti in ne samo v ministrstvu ali ministru za promet. Zato je potreben bistveno bolj holistični pristop k problemu. Zdraviti je treba strukturo in ne samo frontmena.
Tuji ponudniki se bodo sami in prostovoljno vrnili šele takrat, ko bo naraslo njihovo zaupanje v slovenske pravne institucije. Tega pa samo z menjavo frontmena ne boste dosegli.